Deželni zbor avstrijske Koroške z novo deželno ustavo ukinil slovenščino

Svet | 01.06.2017, 15:28 Andrej Šinko

Nova deželna ustava prvič v zgodovini omenja slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem, kot deželni jezik pa omenja samo nemščino. Jedro ustavne reforme je sicer uvedba večinskega koalicijskega sistema pri sestavi vlade namesto proporca, ki je doslej določal, da imajo svoje mesto v deželni vladi vse stranke, ki so zastopane v deželnem zboru in imajo določeno število poslancev.

Novo ustavo so po poročanju ORF podprli poslanci vladajočih koalicijskih strank, socialdemokrati, ljudska stranka in Zeleni, ter poslanci Team Stronach Koroška. Proti njej pa so glasovali poslanci svobodnjakov, Zavezništva za prihodnost Avstrije in samostojni poslanec Siegfried Schalli.

Peti člen nove deželne ustave sicer opredeljuje avstrijsko Koroško kot jezikovno in kulturno raznoliko deželo, kar se, kot je zapisano, odraža v slovenski narodni skupnosti. Kljub temu pa edini deželni jezik ostaja nemščina, čeprav so si Slovenija in tam živeči koroški Slovenci prizadevali tudi za priznanje slovenskega jezika.

»Smo Korošice in Korošci ter Slovenke in Slovenci v eni osebi,« je bilo slišati v precej čustvenem nagovoru poslanke Zelenih Zalke Kuchling. Spomnila je, da so slovenske družine del koroške zgodovine in da sta bila tistim, ki so se rodili na avstrijskem Kroškem oba jezika, slovenski in nemški položena v zibelko, na tem pa je slonela tudi njihova kultura.

»Naše družine so del skupne koroške družine tudi če vam to ni všeč. Smo del dežele. Kar nas posebej izoblikuje je naša slovenska govorica, ki se ne uporablja samo v pesmih, ampak se dnevno govori. Lepa je naša govorica in govorim jo rada z velikim ponosom. Na to temo pravi pisatelj Florjan Lipuš: Z jezikom smo ali nismo,« je dejala Kuchlingova.

Seja prekinjena zaradi slovenske pesmi

Današnja seja deželnega zbora je sicer bila dopoldne prekinjena, saj so slovenski dijaki in študenti zapeli slovensko pesem po besedilu Valentina Polanška z naslovom Sosed pri sosedu. Zapeli so: »Zato, sosed v skupni domovini bodiva vrtnarja lepših skupnih bodočih dni - in ne drug drugemu grobarja, vsakdo rad živi!« Vir: ORF

To je bil protest zoper izjavo predsednika deželnega zbora Josefa Lobniga, ki je med drugim dejal, da ima slovenska manjšina najboljšo podporo v Evropi in je ne bi bilo treba posebej omeniti v deželni ustavi.