Papež v Genovi posvaril pred špekulanti v svetu dela. Ne ’plača za vse’, ampak ’delo za vse’!

Cerkev po svetu 27. 05. 2017, 09:40 Marta Jerebič

Papež Frančišek se danes mudi v Genovi, pristaniškem mestu, od koder so kot migranti leta 1929 z ladjo odpotovali tudi njegova dedek in babica in njegov oče, ki je imel takrat 21 let. Zato je bil papež že na prvem srečanju s 3500 delavci in delodajalci zelo ganjen, Genovčanom pa se je zahvalil za sprejem.

Papežev govor svetu dela je bil morda tudi zaradi tega nekoliko drugačen od dosedanjih tovrstnih govorov. Komentatorji so njegov govor označili za manifest o delu, ki bi si ga morali vsi prebrati, zlasti politiki. Tudi tokrat je sicer odgovarjal na vprašanja, vendar so bile že v prvem odgovoru podjetniku njegove misli drugačne od dosedanjih. Osredotočil se je na lik dobrega podjetnika, ki mora biti v prvi vrsti dober delavec in ne špekulant.

Poudaril je, da je delo človekova prioriteta, krščanska prioriteta in tudi prioriteta papeža. Delo je prva zapoved, ki jo je Bog dal Adamu.

Papež je ob tem govoril o vrlinah podjetnika: ustvarjalnosti, ljubezni do svojega podjetja, strasti in ponosu do ročnega dela, lastni inteligenci in inteligenci delavcev. "Podjetnik je temeljna figura vsake dobre ekonomije. Ni dobre ekonomije brez dobrega podjetnika, brez sposobnosti ustvarjanja, ustvarjanja dela in izdelkov," je dejal papež.

Po njegovih besedah je pomembno priznati tudi vrline delavcev in delavk. Včasih mislimo, da delavec dela dobro samo zato, ker je plačan. »To je veliko nespoštovanje delavcev in dela, ker zanika dostojanstvo dela, ki se začne prav v tem, da se dobro dela zaradi dostojanstva, časti.«

Pravi podjetnik pozna svoje delavce, saj dela poleg njih, dela z njimi, je dejal papež. »Ne pozabimo, da mora biti podjetnik v prvi vrsti delavec. Če nima te izkušnje dostojanstva dela, ne bo dober podjetnik.«

Papež je ob tem dodal: »Če in ko mora koga odpustiti, je to zanj vedno boleča izbira in je ne bi naredil, če bi lahko naredil drugače. Noben dober podjetnik ne mara odpuščati svojih ljudi. Ne. Kdor meni, da bo problem svojega podjetja rešil z odpuščanjem ljudi, ni dober podjetnik, je trgovec. Danes proda svoje ljudi … jutri proda svoje dostojanstvo.«

Ob tem je spregovoril o špekulantih, ki svoje podjetje in delavce vidijo in zlorabljajo le kot sredstva za dobiček. »Ko ekonomija izgubi stik z obrazi konkretnih oseb, tudi ekonomija sama postane brez obraza, postane neusmiljena. Treba se je bati špekulantov, ne podjetnikov.«

A kot je dodal papež, se zdi, da včasih politični sistem spodbuja špekulante, saj ustvarja birokracijo in nadzor zaradi domneve, da so akterji ekonomije špekulanti. Kdor to ni, ostane prikrajšan, kdor pa je, uspe najti luknje, da se izogne nadzoru in doseže svoje cilje. »Ve se, da pravila in zakoni, ki so pisani za nepoštene, kaznujejo poštene.« Papež je dejal, da je danes veliko dobrih podjetnikov, ki pa so na slabšem zaradi politike, ki podpira špekulante.

Papež je nato citiral 1. člen italijanske ustave, ki pravi, da je Italija demokratična republika, ki temelji na delu. »Lahko rečemo, da je odvzem dela ljudem ali izkoriščanje ljudi z nedostojanstvenim in slabo plačanim delom protiustavno.«

Jasno mora biti, da pravi cilj ni ’plača za vse’, ampak ’delo za vse’. Brez dela za vse, ne bo dostojanstva za vse, je dejal papež.

Tekmovanje med delavci znotraj podjetja je označil za antropološko, krščansko in ekonomsko napako. Opozoril je tudi na brezposelnost na eni strani in neke vrste suženjsko delo na drugi strani, ko podjetje praktično kupi delavca, da mu je nenehno na razpolago. Papež je enourno srečanje sklenil z molitvijo in blagoslovom za delo, delavce in podjetnike.