Kaj dejansko pravi Ruinijeva komisija o Medžugorju?

Svet | 19.05.2017, 10:26 Marjana Debevec

V medijih pa se v zadnjem času znova pojavljajo ugibanja o resničnosti Marijinih prikazovanj v Medžugorju. Preiskovalna komisija, ki jo vodi kardinal Camillo Ruini, naj bi po pisanju uglednega vatikanista in urednika spletnega portala Vatican insider Andrea Torniellija potrdila prvih sedem prikazovanj Marije v Medžugorju v letu 1981. Od članov komisije jih je 13 glasovalo za, po eden pa je bil proti in vzdržan, poroča Domovina.

Tornielli navaja ugotovitve komisije, da so bili v tem prvem obdobju vidci psihično zdravi in so bili zelo presenečeni nad dogodki. Prav tako niso bili pod vplivom frančiškanov ali kogarkoli drugega. Ozirali se niso niti na to, da jih je aretirala komunistična policija in jih izpraševala, ampak so goreče oznanjali, kar so videli, tudi pod grožnjo s smrtjo. Komisija je tudi zavrnila možnost, da gre pri domnevnih prikazovanjih za delo hudiča, piše Tornielli. A razdelili so jih v dva sklopa: prvi del prikazovanj, torej teh sedem, je po mnenju komisije pristnih, prikazovanja po 3. juliju 1981 pa so postavili pod veliki vprašaj in sicer zaradi sporov med lokalnim škofom in frančiškani ter tega, da so prikazovanja vnaprej najavljena in programirana za vsakega vidca posebej. Prikazovanja so se namreč nadaljevala čeprav so vidci že napovedali, da se bodo končala.

Ruinijeva komisija je ob sklepu predlagala papežu, da ukine prepoved organiziranih romanj v Medžugorje. Duhovniki namreč sedaj ne smejo organizirati romanj v ta hercegovski kraj, temveč so lahko samo duhovni spremljevalci.

Predlagali so še, da se župnija Medžugorje dodeli pod neposredno pristojnost Svetega sedeža in postane tako imenovano papeško svetišče.

Takšna rešitev po mnenju komisije temelji na pastoralnih razlogih in skrbi za milijone romarjev, hkrati preprečuje formiranje nekakšne vzporedne cerkve ter zagotovi transparentnost tudi okrog ekonomskih vprašanj.

Tornielli piše tudi o tem, da do omenjenega poročila obstaja precejšen odpor Kongreagcije za nauk vere. Papež je zato želel, da mnenja komisije pošljejo njemu osebno in ne komisiji, katere prefekt je po pisanju Domovine nasprotnik medžugorskega pojava. Obenem pa je imenoval poljskega kardinala Henryka Hoserja kot posebnega odposlanca za Medžugorje.