Slavi KoširSlavi Košir
Jakob ČukJakob Čuk
Rok MihevcRok Mihevc
Fatimska pastirčka Frančišek in Jacinta (foto: Splet)
Fatimska pastirčka Frančišek in Jacinta | (foto: Splet)

Biografija: Frančišek in Jacinta Marto

Cerkev po svetu | 13.05.2017, 06:30 Marta Jerebič

Jacinta in Frančišek Marto bosta z današnjo kanonizacijo postala najmlajša svetnika - nemučenca v zgodovini Cerkve. Frančišek je umrl leta 1919 pri 10-ih letih starosti, Jacinta pa leto pozneje v starosti devetih let. Njuni posmrtni ostanki so v fatimski baziliki. Že ob beatifikaciji so posebej poudarili, da nista vredna časti oltarja zato, ker sta bila deležna posebnih prikazovanj, ampak zato, ker sta po njihovih navodilih živela. Godujeta 20. februarja, na Jacintin smrtni dan.

Frančišek Marto se je rodil 11. junija 1908, Jacinta pa slabi dve leti pozneje, 10. marca 1910. Skupaj s sestrično Lucijo dos Santos so pogosto pasli ovce v globeli Iria v bližini Fatime. 13. maja 1917 se jim je prikazala Gospa, ki so jo prepoznali kot Marijo. Razodela jim je tri skrivnosti, ki so pozneje dobile ime Fatimske skrivnosti. Prikazovanja so se vsakega 13. nadaljevala vse do 13. oktobra, ko je prišlo do sončnega čudeža, ki je trajal 10 minut. Sonce se je vrtelo okoli svoje osi, kar je videlo 70.000 ljudi: vernih, radovednih, dvomljivcev, brezvercev in časnikarjev.

Lucija, ki je umrla leta 2005 v 98. letu starosti, je v svojih spominih zapisala, da je bila Jacinta deklica kot vse druge. Po srečanju z Marijo pa so se njeno življenje in navade spremenile: veliko je molila in si nalagala še prostovoljne odpovedi in žrtve za papeža in za spreobrnjenje grešnikov. Decembra 1918 sta Jacinta in Frančišek zbolela za špansko gripo. Frančišek je nato zaradi pljučnice umrl že 4. aprila 1919, na svojem domu. Tik pred smrtjo je šel tudi k prvemu in njegovemu zadnjemu obhajilu. Rad se je umaknil v molitev, da bi ’potolažiti Gospoda’ za grehe sveta, kot je sam dejal. Bil je kontemplativne narave. Tudi Jacinta je pozneje zbolela še za pljučnico. Poskušali so jo zdraviti v dveh bolnišnicah, med drugim tudi v Lizboni, kjer je umrla 20. februarja 1920. V času bolezni in neznosnega trpljenja, ki ga je junaško prenašala, je imela še nekaj videnj Marije.

Mnogi se sprašujejo, zakaj imata na uradnih portretih zagrenjena obraza. Preučevalec čudežev Michael O’Neill je za ameriški spletni portal Crux dejal, da je razlog za tak izbor portretov preprost. Ne obstaja nobena slika, na katerih bi bila nasmejana. »Marija je pastirčkom pokazala pekel. Predstavljam si, da nihče, ki je videl pekel, ne bi bil videti navdušen,« je dejal O’Neill.

Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež
Vnebohod (photo: Pixabay) Vnebohod (photo: Pixabay)

Praznik Gospodovega vnebohoda

Slovesni praznik Gospodovega vnebohoda, ki ga v Katoliški cerkvi obhajamo danes, je spomin na dogodek, ko je od mrtvih vstali Kristus dopolnil zemeljsko delovanje in odšel v nebo. Gospodov ...