Papež z Aung San Suu Xyi
Vatikan in Mjanmar napovedala vzpostavitev diplomatskih odnosov
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Papež Frančišek je dopoldne v avdienco sprejel predsednico mjanmarske vlade oziroma državno svetovalko, kot se uradno imenuje, 71-letno Aung San Suu Kyi. To je bilo njuno drugo srečanje. Do prvega je prišlo že oktobra leta 2013, nekaj mesecev po začetku Frančiškovega pontifikata, ko se je Nobelova nagrajenka za mir, ki je več kot 20 let preživela v hišnem priporu, mudila v Evropi. Takrat sta govorila o demokraciji in miru, kulturi srečanja in medverskem dialogu; tokrat pa sta napovedala vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama.
Mjanmarski parlament je 10. marca soglasno sprejel odločitev, da vzpostavi polne diplomatske odnose s Svetim sedežem. To bo 183. država na vatikanskem seznamu. K zgodovinskemu sporazumu je največ prispeval salezijanec Charles Bo, prvi mjanmarski kardinal, ki ga je papež Frančišek umestil leta 2015. Katoličanov v tej državi je le en odstotek.
Vodja škofije Pathein, John Hsane Hgyi, je v pogovoru za vatikansko agencijo Fides dejal, da je glavni izziv v državi rešiti konflikte z etničnimi manjšinami, saj še vedno prihaja do bojev med vojsko in temi skupinami. Mirovni sporazum naj bi podpisali 24. maja v Yangonu. Škof upa, da bodo k njemu pristopile vse skupine in da bo to resnično korak k narodni spravi, saj si vse vere v Mjanmaru želijo miru. Dodal je, da je mjanmarska katoliška konferenca leto 2017 razglasila za Leto miru.
Kot je nedavno poročala agencija Asianews, Svetemu sedežu sedaj ostaja še 12 držav, s katerimi še nima vzpostavljenih diplomatskih odnosov, večinoma gre za azijske in muslimanske države.
V osmih od teh ni nobenega vatikanskega predstavnika. Gre za Afganistan, Saudovo Arabijo, Butan, Kitajsko, Severno Korejo, Maldive in Oman ter otoško državo v Tihem oceanu - Tuvalu. Nekaj stikov z nekaterimi od teh držav je, tudi uradnih. Na umestitveni maši ob začetku Frančiškovega pontifikata sta bili na primer prisotni tudi uradni delegaciji iz Afganistana in Saudove Arabije. Vsaj apostolski delegati pa so prisotni v vzhodnoafriški državi Komori in Somaliji ter azijskih Bruneju in Laosu.
V Vatikanu sicer najbolj čakajo trenutek, ko bodo lahko končno preselili tudi nunciaturo v Peking. Do takrat pa vatikanski predstavniki čakajo v Hong Kongu.
