Na veliko soboto priprava velikonočnih jedi in vigilije

Svetovalnica | 15.04.2017, 08:30 Rok Mihevc

Kristjani na veliko soboto ves dan častimo Jezusa v Božjem grobu. Poseben pomen ima tudi blagoslov velikonočnih jedil, zvečer pa se začnejo obredi velikonočne vigilije.

Liturgični vidik velike sobote

Ta dan se spominjamo Jezusove smrti in počitka v grobu, pravimo, da je šel v »predpekel« oz. v kraljestvo mrtvih. »Šel je v smrt, da ji da novo vsebino, to pa je življenje.«

Na ta dan blagoslavljamo velikonočna jedila, ki vsebujejo simboliko trpljenja in vstajenja. Blagoslov ima svojevrsten pomen, po eni strani nas vodi k ustvarjanju občestva in poglabljanju družinske ljubezni. »Na ta način nas ta hrana združuje. To ni hrana, ki bi jo zaužili posamezniki, ampak kot družina, kot skupnost, v kateri prepoznamo božjo navzočnost. Vodi nas k prijateljstvu in bratstvu, občestvo pa k zahvaljevanju Bogu.«

Kruh nas spominja na Kristusa, na seme, ki mora umreti, da obrodi življenje. Meso je simbol velikonočnega Jagnjeta, hkrati pa je tudi podoba Kristusa, ki je daroval svoje življenje za nas. Pirhi so znamenje trpljenja, kot kaplja krvi, po drugi strani pa znamenje življenja in vstajenja, ko je s svojo močjo prišel iz groba, kakor pride piščanec iz jajčne lupine. Tako je Kristus zdrobil grob in vstal od mrtvih. Hren ponazarja grenkobo in žejo. Ko Kristus reče »žejen sem«, lahko v tem izrazu prepoznamo, da je žejen našega sočutja in ljubezni, naše vere, upanja in evangelijske drže. Velikonočna jedila se lahko použije po velikonočni vigiliji, nikakor pa ne pred njo. Pri nas je bolj v navadi, da imamo velikonočni zajtrk po vstajenjski maši.

Etnološki vidik velike sobote

Že v jutranjih urah se v cerkvah po Sloveniji blagoslavlja ogenj. Bogataj je ob tem prijetno presenečen, da je tega še veliko, pa tudi v urbanih okoljih. »Vse to dokazuje, da sodobni človek potrebuje nekaj takega, svetu, ki je poln betona in plastike, ogenj očitno pomeni nekaj posebnega. Jasno je sicer, da nimamo več ognjišč in krušnih peči, ampak blagoslovljen ogenj še vedno sprejmemo. Gre za očiščevalni motiv in sredstvo."

Na veliko soboto se opravlja tudi blagoslov vode, zlasti krstne vode in velikonočnih jedil. »Ko hodim na teren opažam, kako je to nekaj posebnega, predvsem v majhnih krajih, pri kakem vaškem znamenju ali kapelici. To je nekaj našega, nekaj posebnega, družine imajo za ta namen posebne košare in ženske vezejo velikonočne prtiče z značilno velikonočno ikonografijo, predvsem rastlinski svet in jagnjeta.« Že Valvazor opisuje kranjski velikonočni žegen, kaj vse se blagoslovi; prekajena svinjina, osoljena govedina, kuhana jajca in kolač iz bele moke. Ta kolač je zelo težak in lahko tehta ponekod tudi do 17 kilogramov. Poleg kolača pa omenja tudi besedo »potica«.

Druga posebnost je zvočna kulisa, predvsem streljanje z možnarji, ki je zelo popularno v Slovenji. Znanih je tudi nekaj društev, ki se izkažejo na ta dan in je svojevrstno doživetje z vsemi rokodelsko izdelanimi topovi in možnarji. Pri tem so zanimiva vsa pričevanja in nesreče, povezane s tem.