Zamejstvo, avstrijska Koroška
Nova koroška deželna ustava tik pred sprejetjem
Politika Petra Stopar
Potem, ko so včeraj na avstrijskem Koroškem dosegli dogovor o besedilu nove deželne ustave, danes o njej razpravlja pristojni odbor, 1. junija pa ga bo potrjeval deželni zbor v Celovcu. Kot so ugotovili predstavniki tamkajšnje koalicije, ustava prvič v zgodovini omenja slovensko narodno skupnost. Dodatek, da bi bila slovenščina nadaljnji deželni jezik, pa ni bil upoštevan.
Po zapletih in razpravah o omembi slovenskega jezika je na koncu ostalo pri že znani formulaciji, da je deželni jezik nemščina. Avstrijska Koroška pa, da priznava, kot že piše v zvezni ustavi, jezikovno in kulturno raznolikost, ki se odraža v slovenski narodni skupnosti.
S tem kompromisom je deželnozborska poslanka Zelenih Zalka Kuchling zadovoljna. »Slovenska narodna skupnost je pridobila s to ustavo, tudi na pobudo Zelenih, ki smo to ves čas zasledovali,« je dejala za slovenski program ORF. Kot koroška Slovenka je zadovoljna tudi s prvim odstavkom k petemu členu, čeprav se zaveda, da so bile želje drugačne. A, kot je pojasnila: »Dejstvo je, da je nemščina jezik dežele v tem smislu, da je jezik zakonodaje, in samo v tem smislu je to zapisano v novi ustavi. Slovenščina je jezik tudi koroške dežele, je naš jezik in mi jo živimo ter razvijamo naprej.«
Končno besedilo je po poročanju slovenskega programa ORF pohvalil tudi deželni glavar Peter Kaiser, po navedbah katerega je prvič v zgodovini v deželni ustavi omenjena slovenska narodna skupnost: »To je znak, da skupaj delamo na medregionalni ravni, da drug drugega razumemo, spoštujemo ter da je razvoj naš skupen evropski interes.«
Ustavo je za napredek označil tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm in omenil, da imajo predstavniki slovenske skupnosti še nekaj »stilističnih pripomb« na končno besedilo, ki jih bodo navedli tudi na javnem posvetovanju, na katerega bodo povabljeni.
Krovne organizacije koroških Slovencev, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) ter Zveza slovenskih organizacij (ZSO), tako predlagajo, da se 5. člen deželne ustave glasi: "Nemški jezik je jezik dežele, kar pomeni jezik zakonodaje in - ne glede na zakonske pravice slovenske narodne skupnosti - izvršni jezik dežele Koroške. Dežela Koroška s svojimi občinami v skladu z 2. odstavkom 8. člena zvezne ustave priznava svojo naraščajočo jezikovno in kulturno raznolikost, ki se odraža v slovenski narodni skupnosti. Varovati in podpirati je potrebno jezik in kulturo ter obstoj in ohranitev narodne skupnosti. Skrb dežele velja enakopravno za vse prebivalce dežele."
V stranki SLS so prepričani, da koroška politika »z umikom zapisa slovenščine kot uradnega jezika v ustavi krši določila 3. odstavka 7. člena Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955«. »Tudi če se ta trenutek pojavljajo opravičila, da gre le za eno besedico, pa ima lahko ta poteza v prihodnosti zelo negativne posledice za koroške Slovence in uničevalne posledice za odnos do slovenščine kot uradnega jezika,« navajajo v SLS. Ob tem se sprašujejo, ali kot eno od tovrstnih posledic vpliva nove koroške ustave lahko razumemo ne-ukrepanje avstrijske policije ob nedavnem prekritju slovenskih napisov na dvojezičnih krajevnih tablah v občinah Dobrla vas, Žitara vas in Železna Kapla.
