Predvolilno soočenje na temo izobraževanja | (foto: Mirjam Judež)
Predvolilno soočenje o potrebnih spremembah v izobraževanju
Politika s. Meta Potočnik
Na petem soočenju, ki smo ga na Radiu Ognjišče pripravili pred letošnjimi volitvami v Državni zbor, so predstavniki devetih strank predstavili poglede na stanje v naših vzgojno-izobraževalnih ustanovah od vrtca do univerze.
Temelji so dobri, a kaj nanje graditi v času družbenih sprememb?
Alenka Helbl SDS: Če želimo močno družbo in konkurenčno gospodarstvo, o katerem toliko govorimo, moramo znanje ponovno postaviti v središče, torej kot vrednoto, ne zgolj kot neko formalnost in boj za točke. Potrebujemo tudi več reda in odgovornosti vseh.
Lidija Divjak Mirnik, Prerod Vladimirja Prebiliča: Dogaja se, da se otroci zaradi ekranov in družbenih omrežjih ne znajo več med seboj pogovarjati. Tukaj mora šola narediti spremembo z novimi programi. Ob tem ne smemo pozabiti tudi na starše, ki se vse danes preveč vmešavajo v šolo in želijo učiteljem narekovati svoja pričakovanja za otroke.
Damijan Bezjak Zrim, SD: Sistem šolstva je zelo dober v primerjavi z drugimi. To nam lahko priznajo tudi druge države v Evropski uniji. In če pogledamo od vrtca do univerze, smo lahko zadovoljni z obstoječim stanjem. Seveda pa so vedno dobrodošle izboljšave, predvsem na področju vzgoje za uporabo novih tehnologij.
Iva Dimic, skupna lista Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka in Fokus Marka Lotriča: Šolski sistem bi moral vzgajati tudi kritično mišljenje, da informacije, ki jih mladi dobijo, znajo tudi presodit. Naše šolstvo je bilo v preteklosti zelo dobro, a žal ni več tako. Sistem je postal okorel in malce zastarel, kar kaže tudi mednarodna raziskava Pisa, kjer je so preverjali bralno, matematično in naravoslovno pismenost 15-letnikov, kjer videti, da je njihovo praktično znanje močno padlo.
Peter Zidar, Glas upokojencev Pavla Ruparja: Menim, da vlada v šolstvu precej anarhije in zmede. Danes je učitelj postavljen v kot in samo gleda, kako bo preživel šolsko uro in zadostil birokraciji. To ne vodi nikamor. In zato tudi seveda ni dovolj učiteljev.
Urša Zgojznik, skupna lista strank Levica in Vesna: Nove generacije mladih so dobesedno vržene v svet umetne inteligence in se pravzaprav že učijo, da se ni treba učiti. Šolo je zato potrebno narediti nazaj primerno človeku. Mlade učiti uporabljati možgane, telo in roke. To je za nas prihodnja paradigma šolstva. Ne gre več toliko za kopičenje znanja, ampak za razmislek o tem, kaj sploh znanje danes je in čemu služi.
Jernej Ajd iz stranke Resni.ca.: Kakšen je položaj mladega učitelja danes? S kakšno plačo začne delati? Kako naj si ustvari življenje, če ima dobrih 1200 plače? Zato za mlade ni več privlačen, saj vidijo, koliko je dela in odgovornosti za tako plačo, ki jo lahko dobijo tudi kot prodajalci v Hoferju ali Lidlu.
Vinko Logaj, Gibanje Svoboda: Zavzemamo se za zakonodajno regulacijo rabe telefona v šolah, šolskega reda in omejevanje pristojnosti zunanjih deležnikov. Mislim, da pravniki nimajo kaj početi v šoli, da pooblastilo za zastopanje staršev ni prenosljivo, da je potrebno, da se starši pogovarjajo z učitelji. Naj ravnatelji rešujejo zagate, kadar do njih pride.
Senko Pličanič, Demokrati Anžeta Logarja: Velika pomanjkljivost je to, da je sistem preveč usmerjen v učenje na pamet, kjer skoraj ni kritičnega mišljenja. Predavam na fakulteti, kjer je podobno, saj lahko vsak najde vse člene nekega zakona na spletu, se pa mora le-te učiti na pamet. Premalo znajo pa razmišljati s svojo glavo, kar je povsem drugače kakor v ZDA, kjer v predavalnici vsi dvigujejo roko, in želijo debatirati.
Celotno predvolilno soočenje na temo gospodarstva si lahko ogledate na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
