Nadškof Zore o Jezusovi ljubezni do konca
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
Predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof Stanislav Zore, je pri sveti maši zadnje večerje na veliki četrtek spregovoril o Božji bližini, ki se nam razodeva, tudi kadar nismo ob tabernaklju ali v cerkvi. Jezus nam je namreč na veliki četrtek dal obljubo, da bo ostal z nami vse dni do konca sveta, je dejal.
Nadškof Zore nas je v pridigi spomnil na to, kako je Jezus učencem ob zadnji večerji s tem, da se je ponižal in jim umival noge, izkazal svojo neskončno ljubezen, tudi do Juda Iškariota, ki ga je zatem izdal, in Petra, ki ga je zatajil. »Čeprav vsa njegova notranjost trepeta zaradi bližnjega trpljenja, vsa njegova dejanja rastejo ne iz trepeta in strahu, ampak iz ljubezni do konca. Potem pa Jezus izgovori besedo učencem in nam: ’Zgled sem vam dal, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz vam storil’ (Jn 13,15),« je povedal nadškof.
A čeprav Jezus naroča, da smo tudi mi dolžni drug drugemu umivati noge, nadškof vendarle meni, da moramo biti najprej sami čisti v srcu, saj da ni dovolj biti sklonjen pred človekom in mu umivati noge, a obenem nositi v srcu zamero, zavist, jezo ali celo sovraštvo. »Jezus od nas zahteva, da tudi mi ljubimo do konca – prijatelje in sovražnike, tiste, ki nas izdajajo in tiste, ki se delajo, da nas ne poznajo.«
Da bomo to zmogli, pa po nadškofovem povabilu prosimo Gospoda za duha svobode in za to, da bi Jezusovemu zgledu ljubezni do konca sledili duhovniki, možje in očetje ter matere in žene. Ob tem je predlagal, da bi lahko tudi mi sami drug drugemu kdaj umili noge, kakor jih je tudi on nato dvanajstim predstavnikom župnij.
Da pri obredu umivanja nog možem, ki predstavljajo apostole, »ne gre za neko čudno ceremonijo«, ampak za hvaležnost Bogu za milost osvoboditve od greha, je pri sveti maši na veliki četrtek poudaril murskosoboški škof Peter Štumpf.
Kot je med drugim nadaljeval, »nočemo umreti in ostati v smrti«. »Verujemo, da bomo zaradi služenju drug drugemu v Jezusu vstali od mrtvih,« je dejal škof, ki se je med drugim tudi vprašal, zakaj je Jezus Petru umil noge? »Zato, ker v nobeni drugi stvari ne moremo biti bolj podobni Jezusu, kot samo v tem, da služimo drug drugemu,« je odgovoril.
Popolnoma vseeno pa je po škofovem mnenju, kako to sprejemajo drugi. »Če bi Jezus gledal na to, kako mu bodo ljudje hvaležni za vsa njegova dobra dela, nikdar ne bi šel v smrt na križu. Kdor zna biti hvaležen Bogu, zna biti hvaležen tudi drugim. Pri tem pa ne čaka, da bi drugi bili hvaležni njemu. Kdor to zmore, lahko postane služabnik drugih,« je med drugim povedal murskosoboški ordinarij.
