Svetovalnica: Prepoznajte lastne meje

| 24.03.2017, 10:24 Rok Mihevc

Hitro življenje, stres in tesnoba so bile teme današnje Svetovalnice. Sodobni način življenja je zažrt v vse pore našega vsakdana in vse to se kopiči v naših telesih, kar se v različnih oblikah odraža navzven. Kako prepoznati simptome stresa in tesnobe, je pojasnila psihologinja in psihoterapevtka Mojca Brezavšček.

Dolgotrajno stresno obdobje, ki ga doživljamo, kot da nas nekaj preplavlja, da ne zmoremo dosegati pričakovanih rezultatov, lahko med drugim vodi tudi v tesnobno stanje. Izraža se skozi različne simptome: »Od tega, da lahko doživljamo panične napade, do tega da neprestano občutimo občutek ujetosti ali pritiska v prsih ali samo težkega dušečega razpoloženja, ki nas ovira in onemogoča, da bi polno živeli in svobodno zadihali.«

Brezavščkova poudarja, da je ta tesnobnost prisotna pri večini pacientov, ki se k njej obrnejo po pomoč. To se lahko izraža na različne načine. »Velikokrat človek niti ne zna povedati, kaj je v resnici narobe, čuti pa, da nekaj ni tako, kot bi morali biti. Opaža ponavljajoče zbolevanje, ki kaže na to, da so zadaj neki psihosomatski razlogi. Pogosto jih v takem primeru k strokovnjaku napotijo osebni zdravniki.« Pomembno pa je zavedanje, da so vse te stiske in panični napadi signal telesa in naše psihe, ki kaže na to, da nekaj ne počnemo prav.

Velikokrat je naše življenje čisto »v redu« in ne prepoznamo razlogov, kaj bi lahko bilo narobe. »Večkrat pridejo na pomoč ljudje, ki pravijo, da so srečni, nimajo nobenih težav, ne finančnih, ne zdravstvenih, a čutijo, da je nekaj narobe. A poudarjam, da si vedno neki razlogi in simptomi, ki jih moramo prepoznati kot znak za raziskovanje, kaj je v ozadju, s čim se oviramo, mogoče z lastnimi pogledi ali razumevanjem samega sebe...«

To, kar smo danes, je rezultat vse zgodovine, otroštva, vzgoje, mladosti. »V preteklosti so bili otroci vzgajani, da so nekaj vredni šele takrat, ko dosegajo dobre rezultate. Tako so se naučili, da svojo lastno vrednost pogojujejo z doseganjem vrednih rezultatov. Ko taka oseba pride v odraslo obdobje, ko se vloge namnožijo – postane starš, ima zahtevno službo, je v partnerskem odnosu – in zahteva od sebe samo odlične rezultate na vseh področjih, je tega v nekem trenutku preveč. Takrat postavljaš sebe na stran, se odrekaš stvarem, ki so te prej polnile, na primer šport ali kava s prijatelji... Počasi se ta frustracija začne večati in se kaže skozi različne simptome, tesnobo, depresijo, stalno zbolevanje, izčrpanost ali utrujenost.«