Svetovalnica: Kršitve na delovnem mestu prijavite čim prej

Svetovalnica | 14.03.2017, 13:46 Rok Mihevc

Inšpektorat za delo opravlja nadzor nad izvajanjem zakonov in predpisov, ki urejajo delovna razmerja, plače, zaposlovanje delavcev ter varnost in zdravje pri delu. V tokratni Svetovalnici smo gostili glavno inšpektorico Natašo Trček, ki je odgovarjala na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Nekaj smo jih povzeli v članku, ostalim pa prisluhnite v celotni oddaji.

Delavci si zadnja leta vse bolj upajo prijaviti kršitve delodajalcev na njihovih delovnih mestih. Za to je več razlogov, med drugim to, da so delavci postali pogumnejši in prijavljajo tudi za nazaj. »Pozitivna stvar je, da ugotavljamo, da delodajalci težje dobijo delavce. Ja, prav ste slišali, nič nisem rekla narobe. Delavci imajo z izboljšanjem gospodarske klime več možnosti na trgu dela. In če imajo več priložnosti, se morajo delodajalci bolj potruditi za njih. S tega razloga si tudi upajo več prijavljati kršitve, saj imajo možnost dobiti drugo službo, če pri njihovi ni dovolj ustreznih urejenih pogojev za delo.« K večjemu številu prijav, približno 6500 na leto, pripomorejo tudi spodbude in dobro delo inšpektorata.

Obetamo si tudi spremembe zakonodaje, vlada pripravlja predvsem strožji pogled na vse kršitve. »Dolga leta pri nepoštenih delodajalcih ugotavljamo, da so verižili podjetja, preko nakupa novega in ustanavljanja novih so poslovali preko večih podjetij naenkrat in na ta način oškodovali delavce. Problem pa je, ker je dokazovanje tega zelo težko. Tukaj vlada pripravlja spremembo, da bodo pristojne službe lažje dokazovale kršitve.«

Kako prepoznavno mobing?
Tukaj je subjektivno mnenje zelo močno, tako na strani delavca kot delodajalca. Težko je reči, da gre vedno samo za enostransko nagajanje. »Mobinga naša zakonodaja ne pozna, temu se reče trpinčenje in poudariti je treba, da mora biti subjektivna okoliščina. Npr. da se delodajalec znaša nad delavca, ker je star. Drugače je, če delavec ni dober in je nesposoben.«