Svetovalnica: Naj bo naše brskanje po spletu varno
Rok Mihevc
O varnosti na internetu zadnje čase vse pogosteje govorimo. Problem se ne dotika samo mladih, ki vedno več časa preživijo na spletu, ampak vsakega, ki je danes v omrežju in uporablja računalnik, vsak uporabnik je lahko žrtev napada. Kakšnega in kaj to pomeni za našo osebno identiteto, smo govorili v tokratni Svetovalnici, naš gost je bil Miha Grohar s Fakultete za računalništvo in informatiko.
Vedno več našega življenja se seli na splet, npr. nakupujemo preko njega, pa tudi veliko komuniciramo. Vsakdo lahko objavlja na njem in vsi ga uporabljamo. »V tem okolju se moramo zato pametno in previdno obnašati. Pojavljajo se vdori v poštne račune, družbena omrežja, veliko je spletnih goljufij, virusov...«
Ogromno je primerov, ko napadalec vdre v poštni račun in pošilja »spam pošto« na elektronske naslove prijateljev, znancev, strank. To pošiljanje zgleda, kot da nekdo z realnim imenom in priimkom dejansko pošilja pošto. Ko ugotovimo, da nekaj ni v redu, se moramo takoj prijaviti v poštni predal in spremeniti geslo. Tako vzamemo možnost dostopa napadalci ter kar hitro rešimo nezaželeno pošiljanje. »Če pa je napadalec bolj napreden in nam on onemogoči dostop do naše pošte, moramo v takem primeru poklicati našega ponudnika storitve. Google ima npr. spletne obrazce, kjer se to lahko uredi preko spleta.«
Najboljša zaščita pred takšnimi dogodki je, da uporabljamo močna gesla. Napadalci imajo napreč sezname najpogostejših gesel in prav kmalu lahko vdrejo v kak račun. »Gesla ne smejo biti 12345 ali ime in letnica rojstva, ki jih ljudje najpogosteje uporabljajo. Priporočljivo je, da se geslo menja. A če je unikatno, ni tak problem, bolj pomembna stvar je, da za različne storitve uporabljamo različna gesla.« Na trgu obstajajo več storitev, ki nam omogočajo kvalitetno upravljanje z različnimi gesli in so zelo zanesljiva.
Kaj storimo v primeru zakriptiranih datotek in fotografij?
»Včasih so nam virusi samo sesuli računalnik, zdaj so izsiljevalski virusi čisto drugačni. Napadalci jih zlorabljajo, da lahko zaslužijo. Datoteke, fotografije in različne občutljive podatke zakriptirajo oz. zašifrirajo, da jih ne moremo več sami brati in uporabljati. Nato izsiljujejo na tak način, da moramo na njihov račun nakazati »bitcoine«. Če plačamo, potem obljubijo, da bomo nazaj dobili svoje podatke. A to se zgodi zelo redko, v večini primerov namreč napadalci ne držijo svoje »obljube. Zato svetujemo, da odkupnine ne plačamo, saj ni nobene garancije. Lahko pa zakriptirane podatke pustimo na zunanjem disku. Zgodi se lahko, da se čez nekaj časa virus pojavi na internetu, podjetja, ki se ukvarjajo prav s tem, pa objavijo podatke o tem, kako lahko pridemo do naših podatkov. Še bolj pa svetujemo, da redno delamo varnostne kopije podatkov na zunanje diske in imamo dobro urejeno varnostno kopiranje.«
