Delodajalci kritični do predlaganih sprememb delovne zakonodaje
Politika | 27.03.2017, 15:05 Petra Stopar
Po prepričanju delodajalskih organizacij je zadnji osnutek sprememb delovne zakonodaje veliko razočaranje, saj prinaša korist le delavcem in sindikatom, delodajalce pa dodatno obremenjuje. Znova opozarjajo, da bodo takšne spremembe otežile podjetništvo in upočasnile zaposlovanje. Če vlada pripomb delodajalcev ne bo upoštevala, ne izključujejo protestov.
Če so še pred časom na sindikalni strani izražali največjo kritiko uvedbi redefinicije odpovednega razloga nesposobnosti, so bili temu ukrepu naklonjeni delodajalci, zato jih moti odločitev ministrstva za delo, da ta predlog iz osnutka sprememb zakona izvzame. Po besedah predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branka Meha gre za odpovedni razlog, ki v končni fazi poveča število zaposlenih, saj sodobne razmere zahtevajo fleksibilnost. A tudi tokrat, pravi Meh, ministrica delodajalcem ni pojasnila tega umika, kar je še en dokaz, »da ta država obrtnikom in podjetnikom ne pomaga in absolutno najprej ne pomisli na male, najlažje je pobrati tistim, ki v tej državi še ustvarjajo in delajo«.
Tudi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je poudaril, da vladni predlog sprememb delovne zakonodaje prinaša takšne ukrepe, ki ne bodo omogočili večje fleksibilnosti, temveč le večjo rigidnost trga dela. Hribar Milič je celo prepričan, »da s to povečano navidezno zaščito zaposlenih, ki se je zdaj prikradla na mizo, izgubljamo tako zaposleni kot delodajalci, kajti interesa za zaposlovanje bo še manj«.
Kritiko je izrazil tudi predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Drago Delalut: »Še bolj smo razočarani zaradi zadnjih predlogov sprememb zakona o delovnih razmerjih, zakona o inšpekciji dela in zakonu o urejanju trga dela, ki zdaj predvidevajo le parcialne ukrepe, ki ne sledijo več ciljem, ki so vključevali tudi povečanje fleksibilnosti, razbremenitev stroškov dela in stroška pogodb o zaposlitvi.«
Dosedanja pogajanja bi Delalut opisal bolj kot predavanja, medtem ko socialni dialog pomeni to, da se vse strani pogovarjajo in pridejo do sklepa, ki je sprejemljiv za vse. Meh pa je dodal, da če vlada pripomb delodajalcev ne bo upoštevala, jim v skrajnem primeru ostanejo še protesti. Kako točno bi potekali, še ne ve. Poudaril je, da nikakor niso proti delavskim pravicam, a da morajo imeti tudi delodajalci normalne pogoje za delo.
