Začetek pobude za uvrstitev kozolcev na Unescov seznam
Slovenija Rok Mihevc
Slovenski kozolec je tradicionalni simbol našega podeželja in je še vedno živ spomenik ljudskega stavbarstva. Prav zato Slovenija skupaj s somišljeniki iz Avstrije in Italije želi kozolec uvrstiti na seznam svetovne kulturne dediščine - Unesco. A pomembno je tudi njihovo ohranjanje in obnova, zato so na okrogli mizi na Bledu, kjer so predstavili pobudo, razpravljali tudi o sistemskih rešitvah pri pomoči lastnikom.
Slovenski kozolec od nekdaj velja za eno pomembnejših inovacij kmeta, ki se je oblikovala in izpopolnjevala skozi stoletja. Te lesene stavbe bogatijo krajino od izvira Drave do Kolpe in Sotle, v Italiji, Avstriji, Švici in Sloveniji. Prav naša država pa je s kozolci najbolj bogata, v njej jih stoji še vsaj 6.000, a jih je vse manj.
Tudi zato si pobudniki želijo, da bi kozolec uvrstili na Unescov seznam. Pred kratkim so se srečali z ljudmi iz Južne Tirolske, Kanalske doline, Koroške, Ziljske doline in Slovenije, je povedal predsednik društva Kultura – Natura Slovenija Slavko Mežek. »In tukaj mi nosimo zastavo. Namreč tudi v tem prostoru jih tudi približno nikjer ni toliko kot prav v Sloveniji.«
Prizadevanja podpira tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan, ki meni, da je pomembno, da smo s svojo zgodovinsko dediščino povezani. "Če jo obnavljamo in hkrati prenesemo še v svetovno dediščino, potem pa naredimo še nekaj več za ohranitev našega naroda." Pri ohranitvi kozolcev je sicer ključna vloga njegovega lastnika. "On se odloča o tem, ali ga bo še imel, obnovil in uporabljal ali pa ga bo podrl in požgal," je poudaril Mežek.
Vendar, kot opozarjajo kmetje, je vzdrževanje kozolcev drago in jim predstavlja breme, če služijo le temu, da stojijo. Lastnikom je težko naložiti odgovornost, se zaveda Mežek, zato je ključno vprašanje, kako jim pomagati, da bi ohranjali ta element, ki bogati kulturno krajino. Nekatere lokalne skupnosti so kmetom že priskočile na pomoč. Kranjskogorska občina tako namenja sredstva za njihovo prenovo, v Bohinju pa kmetje dobijo nekaj denarja, če jih uporabljajo. Potrebne so sistemske rešitve, poudarjajo pobudniki ter kmetijska politika, ki bo v sistem subvencioniranja vključila take oblike sodobnega kmetijstva, ki bodo vključevale tudi te lepe in zanimive lesene stavbe.
