Papež Frančišek med avdienco
Zakaj lahko upamo, tudi, ko se zdi, da upanja ni več?
Svet | Marjana Debevec
Papež Frančišek je današnjo katehezo posvetil odlomku iz pisma apostola Pavla, kjer Abrahama prikaže kot očeta upanja. V njegovi zgodbi namreč že lahko zaznamo oznanilo vstajenja, novega življenja, ki premaga zlo in smrt. To izkušnjo naj bi živeli tudi mi. Bog, ki se razodene Abrahamu, je Bog, ki rešuje in nam pomaga iozstopiti iz obupa in smrti, Bpg, ki kliče v življenje.
Abraham je trdno veroval proti vsakemu upanju, tudi ko se je zdelo, da zanju ni več življenja, saj Sara ni mogla imeti otrok. Tudi naše upanje po papeževih besedah ne temelji na utemeljevanju, predvidevanjih in človeških zagotovilih. Do izraza pride tam, kjer ni več upanja, kjer ni več ničesar, v kar bi še lahko upali.
Veliko upanje namreč izhaja iz vere in je prav zato sposobno iti preko vsakega upanja, saj ne temelji na naši besedi, ampak na Božji besedi, je zatrdil sveti oče in zbrane vprašal: „Smo prepričani, da nas ima Bog rad, da bo vse, kar nam je obljubil, izpolnil? 'In za kakšno ceno?', bi se lahko vprašali. Cena je odpreti srce; odprite vaša srca in Božja moč bo naredila čudežne stvari. Naučila vas bo, kaj je upanje. To je edina cena: odpreti srce veri in On bo naredil vse ostalo,“ je dejal Frančišek.
To je namreč po njegovih besedah protislovje in hkrati najmočnejša osnova našega upanja. Temelji na obljubi, ki bi se iz človeškega vidika lahko zdela negotova in nepredvidljiva, ampak se ne zmanjša niti pred smrtjo, saj nam jo daje Bog Vstajenja in življenja, je zbranim še zatrdil papež Frančišek.
