Ob dnevu žil o pomenu zgodnjega prepoznavanja znakov motene prekrvitve nog
Slovenija
18. marec je evropski dan žil. Letos želi v Sloveniji še posebej opozoriti na pomen zgodnjega prepoznavanja znakov motene prekrvitve nog oziroma periferne arterijske bolezni. V razvitem svetu jo ima vsak šesti prebivalec, starejši od 55 let. Še posebej hitro napreduje pri sladkornih bolnikih, pogosto se zaradi prepoznega obiska zdravnika ne morejo izogniti vsaj delni amputaciji spodnjih okončin.
"Gre za posledico ateroskleroze. Aterosklerotične naplastitve čedalje bolj ožijo žilno svetlino. Sprva so te spremembe zelo diskretne in ne povzročajo hujših težav, pojavijo se, ko bolezen napreduje. Dokler so spremembe relativno omejene, se pojavijo prvi znaki bolezni - bolečine v mečih pri hoji. Z napredovanjem se razdalja, ki jo bolnik prehodi brez bolečin, krajša. Ko napreduje, povzroča vse hujšo motnjo prekrvavitve tkiv, sčasoma se bolečine začnejo pojavljati že v mirovanju, to je takrat, ko so žile že tako zožane, da prekrvavitev ne zadošča potrebam tkiva po kisiku in hranilih že v mirovanju. To na žalost vodi v propadanje tkiva, kar se kaže s pojavom razjed in gangrene," je pojasnila Barbara Krevec z ljubljanskega kliničnega centra.
Zdravstveni delavci in prostovoljci so o zdravem ožilju na stojnicah v več mestih po državi osveščali že včeraj, podobno je danes. Ponekod opravljajo tudi meritve hitrosti pulznega vala in se z obiskovalci pogovarjajo o možnostih preprečevanja žilnih bolezni.
