Parlamentarni odbor za delo potrdil družinski zakonik, kritik ne manjka

| 08.03.2017, 14:11 Rok Mihevc

Odbor Državnega zbora za delo je na včerajšnji seji z 11 glasovi ZA in dvema PROTI potrdil dopolnjeni predlog družinskega zakonika. Sprejel je približno tretjino vloženih dopolnil, med njimi večinoma koalicijska, kljub temu, da je bilo največ sprememb predlaganih s strani opozicije in različnih gibanj.

Predlog družinskega zakonika je obsežen, saj vsebuje več kot 300 členov in obsežna je bila tudi včerajšnja razprava na odboru. Na zakon je bilo slišati kar veliko pripomb, predvsem pa spodbud, da bi moral nova zakonik postavi zdrave temelje za družine in bo tako otrokom omogočeno varno otroštvo.

Poslanka Nsi Iva Dimic je dejala, da mora biti njihov cilj trajen zakon in trdna družina, a da se ta definicija ne more spreminjati od danes na jutri. »Danes je bilo rečeno, da želimo imeti nek sodoben, nov družinski zakonik. Se mi zdi, da se na področju družine ne smemo igrati s sodobnimi pristopi. Malo konzervativnosti mora imeti in malo pogleda v odnose, kaj je res bilo najboljše za otroke. In to je, da ima oba starša.«

V SDS-u se zavedajo pomembnosti zakona, zato so po besedah poslanca Žana Mahniča pozvali k bolj širši javni razpravi. Tudi Metka Zevnik iz združenja starih staršev Slovenije in Aleš Primc iz Glasu za otroke in družine sta bila na seji zelo kritična. Zevnikova je menila, da je predlog praktično enak zakoniku, ki je bil zavrnjen na referendumu pred petimi leti. Stari starši pa so po njeni oceni znova izrinjeni iz družinske zakonodaje.

Primc meni, da ta zakonik zelo dobro ponazori dejstvo, da ne vsebuje dveh ključnih besed družinskega življenja, to sta ljubezen in zvestoba. »Družinski zakonik ni sposoben zapisati dveh največjih veziv sreče v naših družinah. Zato je ta zakonik popolnoma skregan z realnostjo in odtujen od slovenskih družin.«

V definicijo družine bi morali biti vključeni tudi nerojeni otroci, je poudaril Primc in dokler jim ne bo priznan status, kot jim gre, to ne bo pravi zakonik. Spomnil je na zakon o istospolni zvezi. »Moderndorferjev predlog je določil, da se poglavje pravic in obveznosti v celoti upošteva za istospolne partnerje. To pomeni, da je pravica do otroka po novem, če bo ta zakonik sprejet, pravica tudi istospolnih partnerjev."

Tudi v Društvu katoliških pedagogov so se po besedah Helene Kregar po prebiranju zakonika spraševali ali bo družini in šoli prinesel kaj dobrega. »Mladi že danes v družinah kakršne imajo, težko spoznavajo in razumejo sebe, težko se osredotočijo na sočloveka, na prijatelje, na svet in na vse kar se v njem dogaja. Svet mlademu človeku ni naklonjen, zato mu mora toliko pri tem pomagati družina.«

Prav zato tudi poziva, naj zakonik ne podtika nobenega trojanskega konja ali kukavičjega jajca. »Zelo se namreč bojimo, da bo v šolo vedno bolj vnesena možnost družbenosti spola, svobodne izbira spola, za katero z majhne kritičnosti lahko priznate, kakšno škodo bo to prineslo slovenskemu človeku, slovenskemu otroku.«

Zakonik ne prinaša tega, kar danes civilna družba pričakuje, meni tudi Franci Donko iz Gibanja za otroke in družino. »Vidimo, da gre še za en poskus birokratizacije družine oz. vmešavanja države skozi vse člene v funkcioniranje družine, ki zame, kot socialnega delavca ni sprejemljiv.«

V razpravi je bilo slišati še nekaj predlogov, predvsem to, naj se bolj spodbuja preventivo s pripravami in tečaji na zakon ter družino. Prav tako želijo, naj se beseda »rejništvo« nadomesti z ustreznejšo besedo »začasno nadomestno starševstvo«. Razprava se sedaj seli na plenarno sejo državnega zbora.