Družina
Pasti novega družinskega zakonika
Slovenija Marjana Debevec
Jutri se bo začela zakonodajna pot predloga novega družinskega zakonika. Najprej se ga bo kot zainteresirano delovno telo lotil odbor za pravosodje, matični odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide pa 7. marca. Vladni predlog prinaša večino stvari, ki so jih državljani na lanskem referendumu zavrnili.
Predlog družinskega zakonika je obsežen, saj vsebuje več kot 300 členov. Na prvi pogled rešuje nekaj odprtih vprašanj, kot na primer z določilom, da bodo o trajnejših ukrepih za varstvo otroka, rejništvu in skrbništvu odločala sodišča. V zakoniku so predvideli tudi možnost posvojitve vnukov, ko ti nimajo več staršev. To področje so sicer z ločenima predlogoma želeli urediti v NSi in Gibanju za otroke in družine, a je državni zbor oba zavrnil.
Problem pa je nova definicija družine, ki postaja življenjska skupnost otroka z obema ali enim staršem ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka obveznosti in pravice. Torej, družina je tam, kjer je otrok in lahko dodamo, tudi če je z njim homoseksualec, transsesksualec ali kako drugače usmerjena oseba. To vnaša najprej novosti v izobraževalni sistem.
Vodja Gibanja za otroke in družine Aleš Primc je v pogovoru za spletni portal Iskreni.net poudaril, da zakonik daje pravico do otrok dvema moškima ali dvema ženskama. To so naredili s potezo, ki je na videz nepomembna. Iz temeljne opredelitve zakonske zveze so namreč taktično umaknili določilo, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine, se pravi v otrocih. Omenjeno določilo so umestili v poglavje splošnih določb o zakonski zvezi. Po njegovih besedah se je to zgodilo zato, ker Zakon o istospolni partnerski zvezi določila v tem poglavju izenačuje za zakonsko zvezo in homoseksualne partnerje. Novi predlog družinskega zakonika v povezavi s homoseksualnim zakonom tako določa, da je pomen homoseksualne zveze v zasnovanju družine. Torej bo nujna umetna oploditev za lezbijke in nadomestno materinstvo za homoseksualne moške.
Poleg tega v petek sprejeti zakon o zakonski zvezi določa, da zakonca, torej tudi dva homoseksualca ali dve lezbijki svobodno odločata o rojstvu otrok. Obenem pa materinska in očetovska vloga za vzgojo in razvoj otroka nista v zakoniku niti omenjeni. V njem so po Primčevih besedah zelo spregledani otroci s posebnimi potrebami kot posebni družinski člani, ki ostanejo v osnovnih družinah in so potem, ko starši obnemorejo ali umrejo, v posebnem položaju. Obenem pa se še vedno preveliko moč odločanja pusti CSD-jem.
Členi, ki odpirajo številna vprašanja, govorijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. Če je bil otrok spočet z jajčno celico darovalke ali semensko celico darovalca, je prepovedano ugotavljati materinstvo sli očetovstvo. Poleg tega, da so torej otroci za vedno oropani za resnico, kdo sta njihov oče ali mati, kdo so resnični sorodniki, stari starši, pa se lahko tudi zgodi, da se nevede poročijo s svojim bratom ali sestro. Darovalci so namreč lahko starši številnim otrokom.
Povejmo še to, da naj bi družinski zakonik v veljavo stopil 1. januarja 2019.
