Pred 100 leti se je poslovil slikar in freskant Matija Koželj
Slovenija | 26.02.2017, 21:42 Tone Gorjup
V cerkvi sv. Marjete v Vodicah, ki jo je poslikal domačin Matija Koželj, so se s slovesno nedeljsko sveto mašo poklonili njegovemu spominu ob 100-letnici smrti. Maševal je domači župnik Franc Mervar, bogoslužje so z besedili obogatili člani kulturnega društva Matije Koželja, na koru pa so prepevali združeni zbori vodiške župnije. Matija Koželj je umrl 26. februarja v Kamniku. S praznovanji ob jubileju so v Vodicah začeli že na predvečer kulturnega praznika 7. februarja, ko je minilo 175 let od njegovega rojstva v bližnji Vesci.
V Vodicah je spomin na rojaka Matija Koželja še vedno živ, saj se domačini z njim srečujejo tako v župnijski cerkvi, kot na večini podružnic od Šmarne gore do Skaručne. Ko so pred desetimi leti obhajali 90. obletnico smrti Matija Koželja, so v Utiku ustanovili kulturno društvo in ga poimenovali po njem. Del njihovega poslanstva je ohranje spomina na tega slikarja. Zato so ob letošnjem jubileju pripravili vrsto dogodkov, ki so dosegli svoj vrh prejšnjo nedeljo s slavnostno akademijo in z današnjo sveto mašo. Uvod v praznovanje je bila proslava na predvečer Prešernovega dne, ko so se poleg največjega slovenskega pesnika spomnili tudi svojega farana Matija Koželja, rojenega 7. februarja 1842. Prireditvi ob kulturnem prazniku je prejšnjo nedeljo sledila slavnostna akademija v župnijski cerkvi v Vodicah, kjer so s sliko, dramskimi besedili, zborovskim petjem in glasbo predstavili njegovo bogato dediščino. Danes pa so se v isti cerkvi s sveto mašo zahvalili Bogu za dar njegovega življenja.
Cerkveni slikar in freskant Matija Koželj je umrl 26. februarja 1917 v Kamniku, kjer je imel slikarsko delavnico. Doma je bil iz vasi Vesca pri Vodicah. Že v otroških letih je začel risati. Po normalki v Vodicah se je učil slikarstva pri priznanih mojstrih v Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Gradcu, na Dunaju in v Italiji. Kot eden izmed kranjskih slikarjev poznonazarénske smeri je delal predvsem na Gorenjskem in Dolenjskem. Njegova dela najdemo v Kamniku, Bohinjski Bistrici, Cerkljáh na Gorenjskem, Ribnici, Homcu pri Radomljah, v njegovi rojstni župniji v Vodicah in drugod. Naslikal je številne oltarne podobe, križeve pote in božje grobe ter s freskami okrasil nad petdeset cerkva. Ohranilo se je tudi nekaj njegovih krajinskih slik.
Zanimivo je tudi do, da je slikar sam poskrbel za dokaj podrobno predstavitev svojega opusa. Umetnostni zgodovinar in duhovnik Viktor Steska je Matija Koželja, ko je ta dopolnil sedemdeset let, večkrat spodbudil, naj podrobno opiše svoje življenje in našteje tudi vsa svoja dela, saj je ustno izročilo redkokdaj povsem zanesljivo. Kot mu je pojasnil, je po umetnikovi smrti običjano precej naporno zbirati podatke o njem, saj je težko ločiti resnično od izmišljenega in pretiravanj. Matija Koželj je svoje življenje in delo na kratko popisal za list „Ljubitelj krščanske umetnosti“, ki je izhajal le leta 1914. Pozneje je pripravil tudi podrobnejši življenjepis in predstavitev svojih del, ki pa ga ni dokončal, saj ga prehitela smrt. Ta pa je bil objavljen v Carnioli poleti 1918 z opombami ter dodatkom Viktorja Steske.
