Nataša LičenNataša Ličen
Mark GazvodaMark Gazvoda
Tone GorjupTone Gorjup
Dijaki ob vstopu v novo šolsko leto (foto: Zavod sv. Stanislava)
Dijaki ob vstopu v novo šolsko leto

Zakaj se država upira financiranju zasebnega šolstva?

Slovenija | 13.02.2017, 09:57 Marjana Debevec

Ministrstvo za izobraževanje je na vlado poslalo novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Sami zatrjujejo, da s tem uresničujejo ustavno odločbo o financiranju javnih programov v zasebnih osnovnih šolah, a v slednjih opozarjajo, da temu ni povsem tako. Pravijo, da novela ustavno odločbo uresničuje le delno.

Konec leta 2014 so ustavni sodniki ugotovili, da je člen zakona, ki govori o tem, da država zasebne osnovne šole financira v višini 85 odstotkov, v nasprotju z ustavo in bi moral biti financiran v celoti.

Poleg tega, da je pristojno ministrstvo novelo pripravljalo precej časa, pa je slednja naletela tudi na druge ovire. Koalicijska SD je namreč ob podpori DeSUS, ZL in ZaAB v državni zbor vložila predlog spremembe ustave, s katero bi po mnenju nekaterih ustavnih strokovnjakov celo zaobšli odločbo ustavnega sodišča.

Novela, ki bo romala na vlado sedaj določa, da država zasebnim osnovnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe, za izvedbo obveznega javnega programa zagotavlja 100 odstotkov sredstev, le 85 odstotno financiranje pa za financiranje razširjenega javnega programa. To vključuje jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, kar pa imajo vse šole.

Direktor Zavoda sv. Stanislava Roman Globokar pravi, da tako predvideno financiranje iz same ustavne odločbe ne izhaja. "Ustavna odločba govori o obveznem osnovnošolskem izobraževanju, ne pa o obveznem in razširjenem javnem programu osnovne šole.« Ob tem je Globokar opozoril, da morajo zasebne osnovne šole po pogodbi učencem obvezno zagotavljati tudi jutranje varstvo in podaljšano bivanje, torej razširjeni program.

Obenem pa novela zakona tudi zaostruje pogoje za pridobivanje javne veljavnosti programov v zasebnih šolah. Če bodo zasebne šole želele, da bo njihov program pridobil javno veljavnost, bodo morale pridobiti mnenje strokovnega sveta.

Pri tem novela določa, da mora biti program v skladu s cilji vzgoje in izobraževanja, da prispeva k bogatitvi šolskega prostora, kar se zasebnim šolam zdi preveč ohlapna določba.

Novela spreminja tudi način imenovanja ravnatelja v vrtcih in šolah. Do zdaj je ministrstvo k imenovanju podalo le mnenje, ki za svet ni bilo obvezujoče, po novem pa bo za imenovanje in razrešitev soglasje ministrstva obvezno.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Politika
Papež Frančišek (photo: Vatican Media) Papež Frančišek (photo: Vatican Media)

Navodila za župnije ob smrti svetega očeta

Z veliko žalostjo se Cerkev na Slovenskem pridružuje žalovanju vesoljne Cerkve ob slovesu svetega očeta Frančiška. Da bomo te žalostne, a svete trenutke doživljali kot ena družina Božjih otrok, v ...

Papež Frančišek (photo: Vatican Media) Papež Frančišek (photo: Vatican Media)

Umrl je sveti oče.

Zjutraj je umrl papež Frančišek z rojstnim imenom Jorge Mario Bergoglio, so sporočili iz Vatikana. Papež je še včeraj ob praznovanju velike noči pozdravil okoli 35.000 vernikov, ki so se zbrali na ...

Urbi et orbi 2025 (photo: Vatican Media) Urbi et orbi 2025 (photo: Vatican Media)

Papež: Blagoslovljeno veliko noč!

Današnjo mašo na Trgu sv. Petra v Vatikanu je daroval kardinal Angelo Comastri, ki je prebral tudi papeževo pridigo. Sveti oče je v njej poudaril, da Kristus ni ostal ujetnik smrti. Ne moremo iz ...

p. Tomaž Mikuš, jezuit (photo: Aleteia) p. Tomaž Mikuš, jezuit (photo: Aleteia)

Veliki petek kot povabilo k sočutju, ki spreminja 

V jutru velikega petka, ko so v ospredju žalovanje, premišljevanje o preizkušnjah, trpljenju, pa tudi možnosti, ko se ob odpovedih lahko še bolj odpremo Bogu ter postanemo razpoložljivejši za ...