Radio Ognjišče
Štefan IskraŠtefan Iskra
Jakob ČukJakob Čuk
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Dijaki ob vstopu v novo šolsko leto (foto: Zavod sv. Stanislava)
Dijaki ob vstopu v novo šolsko leto

Zakaj se država upira financiranju zasebnega šolstva?

Slovenija Marjana Debevec

Ministrstvo za izobraževanje je na vlado poslalo novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Sami zatrjujejo, da s tem uresničujejo ustavno odločbo o financiranju javnih programov v zasebnih osnovnih šolah, a v slednjih opozarjajo, da temu ni povsem tako. Pravijo, da novela ustavno odločbo uresničuje le delno.

Konec leta 2014 so ustavni sodniki ugotovili, da je člen zakona, ki govori o tem, da država zasebne osnovne šole financira v višini 85 odstotkov, v nasprotju z ustavo in bi moral biti financiran v celoti.

Poleg tega, da je pristojno ministrstvo novelo pripravljalo precej časa, pa je slednja naletela tudi na druge ovire. Koalicijska SD je namreč ob podpori DeSUS, ZL in ZaAB v državni zbor vložila predlog spremembe ustave, s katero bi po mnenju nekaterih ustavnih strokovnjakov celo zaobšli odločbo ustavnega sodišča.

Novela, ki bo romala na vlado sedaj določa, da država zasebnim osnovnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe, za izvedbo obveznega javnega programa zagotavlja 100 odstotkov sredstev, le 85 odstotno financiranje pa za financiranje razširjenega javnega programa. To vključuje jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, kar pa imajo vse šole.

Direktor Zavoda sv. Stanislava Roman Globokar pravi, da tako predvideno financiranje iz same ustavne odločbe ne izhaja. "Ustavna odločba govori o obveznem osnovnošolskem izobraževanju, ne pa o obveznem in razširjenem javnem programu osnovne šole.« Ob tem je Globokar opozoril, da morajo zasebne osnovne šole po pogodbi učencem obvezno zagotavljati tudi jutranje varstvo in podaljšano bivanje, torej razširjeni program.

Obenem pa novela zakona tudi zaostruje pogoje za pridobivanje javne veljavnosti programov v zasebnih šolah. Če bodo zasebne šole želele, da bo njihov program pridobil javno veljavnost, bodo morale pridobiti mnenje strokovnega sveta.

Pri tem novela določa, da mora biti program v skladu s cilji vzgoje in izobraževanja, da prispeva k bogatitvi šolskega prostora, kar se zasebnim šolam zdi preveč ohlapna določba.

Novela spreminja tudi način imenovanja ravnatelja v vrtcih in šolah. Do zdaj je ministrstvo k imenovanju podalo le mnenje, ki za svet ni bilo obvezujoče, po novem pa bo za imenovanje in razrešitev soglasje ministrstva obvezno.

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Politika
Duhovnik Boris Kretič (photo: Vir: David Raspor) Duhovnik Boris Kretič (photo: Vir: David Raspor)

Umrl je duhovnik Boris Kretič

V sredo, 4. februarja, je v bolnišnici v Šempetru pri Gorici, v 78. letu umrl duhovnik koprske škofije Boris Kretič, so sporočili iz Škofije Koper.

Škof Maksimilijan Matjaž in klarise (photo: Škofija Celje) Škof Maksimilijan Matjaž in klarise (photo: Škofija Celje)

Nova opatinja pri sestrah klarisah v Nazarjah

Na praznik Jezusovega darovanja je celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž v samostanu sester klaris v Nazarjah umestil novo izbrano vodstvo samostanske skupnosti. Za opatinjo je bila izbrana s. ...

Duhovnik Igor Dolinšek in Neža Novak s Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana (photo: Rok Mihevc) Duhovnik Igor Dolinšek in Neža Novak s Pastoralne službe Nadškofije Ljubljana (photo: Rok Mihevc)

Tudi Cerkev v Sloveniji letos čakajo volitve

Tudi Cerkev v Sloveniji letos čakajo volitve. Na prvo postno nedeljo, 22. februarja, bo namreč po naših župnijah potekala izbira novih članov Župnijskih pastoralnih svetov. Kako bodo volitve ...

Avdio player - naslovnica