Vhod v poljsko taborišče Auschwitz
Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta poudarek na pomenu izobraževanja
Svet danes obeležuje mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Na današnji dan pred 72 leti so sovjetski vojaki v takrat okupirani Poljski osvobodili preživele v nekdanjem nemškem nacističnem in uničevalnem koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau. Žrtev so se danes med drugim spomnili v nekdanjem nacističnem taborišču, niz dogodkov se že več dni vrsti povsod po svetu, tudi v Sloveniji.
Združeni narodi so ob letošnjem spominskem dnevu v ospredje postavili izobraževanje in njegov pomen za boljšo prihodnost. Univerzalna dimenzija izobraževanja o holokavstu je namreč lahko izhodišče za izobraževanje o spoštovanju človekovih pravic, krepitvi strpnosti in zaščite človeštva. Holokavst je bil dogodek, ki je preobrazil zgodovino, lekcije, ki jih je prinesel, pa nas lahko veliko naučijo o nevarnosti ekstremizma in preprečevanju genocida danes, izpostavljajo na spletni strani ZN.
Slovesnost bodo kot vsako leto pripravili tudi v nemškem bundestagu, kjer se bodo tokrat poklonili žrtvam nacističnega programa evtanazij, in v nekdanjem nemškem nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau na ozemlju Poljske, ki je bila v letih 1939-1945 pod nemško okupacijo, in ki je spremenjen v muzej. Glavna tema dogodka v muzeju bo čas. Slednjega simbolizira ura, odkrita med arheološkimi deli v plinskih celicah in krematoriju leta 1967, ki se je letos vrnila v muzej.
Niz prireditev ob spominskem dnevu se te dni vrsti tudi v Sloveniji. Prav danes bodo na primer na mestu nekdanje ljubljanske sinagoge odkrili spominsko ploščo v spomin na nekdanjo judovsko skupnost v Ljubljani. To bo prvo javno spominsko obeležje, ki v glavnem mestu priča o zgodovinski prisotnosti judovske skupnosti. Predsednik republike Borut Pahor bo medtem pripravil sprejem, na katerem bo otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana pripravil nekaj glasbenih točk iz opere Brundibar, ki so jo že večkrat uprizorili. Opera skladatelja in interniranca Hansa Krase je znana po vsem svetu predvsem po tem, da so si otroci z njeno uprizoritvijo v koncentracijskem taborišču Terezin vsaj malo polepšali svoja življenja.
Žrtvam taborišča Auschwitz in Birkenau so se v preteklosti poklonili tudi papeži. Lani med svetovnim dnem mladih v Krakovu je tja odpotoval papež Frančišek. Najprej se je zaustavil pred t. i. zidom smrti ob baraki št. 11., kjer so nacisti izvrševali usmrtitve s streljanjem. Zid je bil jeseni 1943 sicer porušen, a tri leta kasneje, ko se je porodila zamisel o muzeju, ponovno rekonstruiran. V nadaljevanju je papež odšel v t. i. celico lakote oz. celico mučeništva sv. Maksimilijana Kolbeja, ki se nahaja pod barako št. 11 in se kar nekaj časa zadržal v tihi molitvi. V častno knjigo v Auschwitu je papež Frančišek zapisal:
'Gospod, usmili se svojega ljudstva,
Gospod, odpusti tolikšno krutost.'
Taborišče Auschwitz pa je kot nemški papež leta 2006 obiskal papež Benedikt XVI. kar je imelo še poseben simbolični pomen. Med drugim je takrat dejal, da je kraj, na katerem stojijo, kraj spomina na holokavst. "Preteklost ni nikoli samo preteklost. Zadeva namreč tudi vse nas in nam kaže, katere poti ne smemo ubrati in katero moramo. Kot pred menoj že Janez Pavel II. sem se tudi jaz sprehodil med spominskimi ploščami, ki v različnih jezikih spominjajo na žrtve tega kraja. Vsi ti spomeniki nam govorijo o človeški bolečini in nam dajo zaslutiti cinizem oblasti, ki je ljudi obravnaval kot predmete. Ni jim priznal, da so osebe, ki odsevajo Božje obličje," je poudaril papež Benedikt XVI.
Povejmo še to, da je v koncentracijskem taborišču Auschwitz med drugo svetovno vojno v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov umrlo med 1,1 in 1,5 milijona ljudi, pretežno Judov. V holokavstu je umrlo približno šest milijonov Judov.
V nacističnih in fašističnih koncentracijskih taboriščih je bilo zaprtih tudi 63.000 slovenskih internirancev. 12.000 se jih nikoli ni vrnilo.
