Cerkev ob mrazu na pomoč brezdomcem in beguncem

Svet | 16.01.2017, 14:11 Marjana Debevec

Cerkev si v tem obdobju hladnega vremena prizadeva pomagati najranljivejšim skupinam, med katerimi so brezdomci in begunci. Ti so tudi najpogostejše žrtve snega in nizkih temperatur. V Rimu so brezdomcem dali na razpolago neko cerkev, v Srbiji pa si Karitas skupaj s pravoslavno dobrodelno organizacijo prizadeva pomagati številnim beguncem.

Zaradi ostrega zimskega vremena je Vatikan v rimski četrti Trastevere eno izmed cerkva preuredil v zasilno prenočišče za brezdomce. V cerkvi sv. Kalista tako že dober teden dni prenočuje približno trideset brezdomcev. Postelje v cerkvi in sosednjih prostorih naj bi bili skupaj s sanitarnimi prostori potrebnim na voljo do konca zimskega obdobja. Oskrbo brezdomcev je prevzela človekoljubna katoliška Skupnost sv. Egidija.

Karitas v Srbiji pa si skupaj s človekoljubno organizacijo srbske pravoslavne Cerkve »Philanthropia« prizadeva pomagati beguncem, ki so v življenjski nevarnosti zaradi izredno nizkih temperatur. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress povedal, da so skupno zabeležili pomoč 7.500 beguncem, vendar je resnična številka najverjetneje še višja. Med begunci, ki zmrzujejo v beograjskih zasilnih zatočiščih, je po njegovih besedah veliko mladih in mater z otroki. Karitas in Philanthropia pa oskrbujeta tudi domačine, ki so zaradi snega in ledu odrezani od sveta, posebej ostareli.

Najbolj dramatičen je položaj na meji z Madžarsko, kjer kampirajo številni begunci, v upanju, da bodo uspeli priti v Evropsko unijo.

V pogovoru za Kathpress je nadškof Hočevar še povedal, da se v ekumenskih odnosih v Srbiji naposled dogajajo manjši premiki. Cilj sodelovanja je skupno obhajanje 1.700. obletnice nicejskega koncila leta 2025. Na beograjski teološki fakulteti so že pripravili veliki katoliško-pravoslavni simpozij, sledilo naj bi jih še več.

Nujna tema razprav med katoliško in srbsko pravoslavno Cerkvijo je med drugim odnos do polpretekle zgodovine in spor zaradi kanonizacije kardinala Alojzija Stepinca.

Srbska pravoslavna Cerkev temu namreč ostro nasprotuje, ker Stepincu in hrvaški katoliški Cerkvi pripisuje sokrivdo za poboj in preganjanje srbskih pravoslavnih vernikov v obdobju nacizma. Papež Frančišek je zato naročil ekumensko sodelovanje pri preverjanju zgodovinskih podatkov.