Na slovesnosti ob desetletnici evra pri nas o prihodnosti skupne evropske valute
Slovenija
Slovenija je z letom 2007 prevzela evro. Osrednja monetarna ustanova v naši državi je ob deseti obletnici uvedbe skupne evropske valute pripravila slovesnost, nanjo je povabila predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija. Banka Slovenije je ob tej priložnosti prav tako dala v obtok spominski kovanec za dva evra, na katerem je upodobljenih 10 lastovk.
Slovenija je bila med državami, ki so se maja 2004 pridružile Evropski uniji, prva, ki je prevzela tudi evro. 13. članica povezave s skupno evropsko valuto je postala 1. januarja 2007. "Uvedba skupne evropske valute v slovenski prostor je gotovo prineslo eno dobronamerno prisilo, prisilo v tem smislu, da je tudi Slovenija morala vzpostaviti takšno raven inflacijske stopnje in takšne obrestne mere ter približno takšno rast produktivnosti kot v evrskem prostoru," je ob deseti obletnici za naš radio ocenil ekonomist Dušan Zbašnik. Po njegovem smo po vsem tem času lahko nekoliko razočarani. "Po eni strani zaradi delovanja evra v svetovnem prostoru, ki je pod vplivom močne gospodarske krize, po drugi strani zaradi lastne popustljivosti, saj si nismo prizadevali nadaljevati tempa rasti produktivnosti in nizkih stroškov proizvodnje, ki smo jih dosegli do časa sprejema evra."
Evro je danes nacionalna valuta v 19 državah. Napovedi njegove usode so različne. Zbašnik meni, da je na razpotju. "Ene napovedi so takšne, da evro ne bo preživel prihodnjih deset let. Druge so nasprotne. Ob smiselni reformi evropskih ustanov ter precej večjem prizadevanju velikega dela držav, ki so članice evrskega prostora, za večjo fiskalno disciplino, za rast produktivnosti, za manjšanje proračunskih izdatkov in za krepitev koristnega investicijskega trošenja bi lahko evro nadaljeval pot, na kateri je že bil - da postane druga zelo pomembna svetovna valuta."
Draghi je na današnji slovesnosti v Hotelu Union v Ljubljani, na kateri so bili še slovenski predsednik Borut Pahor, guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, predsednik naše vlade v času prevzema evra Janez Janša in takratni prvi mož osrednje monetarne ustanove pri nas Mitja Gaspari, poudaril, da so države, tudi Slovenija, z vstopom v evrsko območje ogromno pridobile, a morajo zdaj poiskati zagon za nadaljnjo integracijo. Pri tem morajo po njegovih besedah sodelovati, kot so sodelovale v preteklosti. Kot je dodal, se bomo le tako zavarovali pred skupnimi grožnjami. Da na prihodnost evra močno vplivajo različen ekonomski položaj članic Evropske unije ter nasprotni pogledi o prilagajanju spremenjenim političnim in ekonomskim razmeram v svetu, je priznal Pahor. A prepričan je, da bomo pravočasno našli prave rešitve ter da bo evro kot plačilno sredstvo in hranilec vrednosti tudi v prihodnje izvrsten denar. Prav tako je optimističen Jazbec. Spomnil je, da smo v času od uvedbe evra v Sloveniji do danes z gospodarsko krizo dobili dragoceno lekcijo. Opozoril je, da se morajo spremenjenim okoliščinam s svojimi politikami prilagoditi vsi deležniki, še posebej trgi in vlade. Verjame, da nam bo vsem uspelo.
