Bomo kaj bliže družbi brez tobaka?

Slovenija | 31.01.2017, 13:12

V Sloveniji še vedno kadi približno vsak četrti prebivalec, povprečna starost, ko začnejo kaditi, je 17 let, le redko kdo začne s kajenjem po 21 letu starosti. Zato je skrajni čas, da se uvede celovit program ukrepov nadzora nad tobakom. Prav jutri bo na to temo razpravljal parlamentarni odbor za zdravstvo. Med poslanskimi skupinami je nekaj nenaklonjenosti enotni tobačni embalaži.

Uporaba tobaka je vodilni vzrok številnih prezgodnjih smrti v Sloveniji (po podatkih NIJZ 3600 letno), kroničnih nenalezljivih bolezni in zdravstvenih težav že v obdobju mladostništva. Kajenje je škodljivo, predvsem mlade je treba odvrniti od tega, da bi začeli kaditi, si je enotna večina poslancev. Še ostrejša opozorila prihajajo s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter številnih nevladnih organizacij. Zato pozdravljajo predlog zakona o omejevanju porabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki ga bo jutri obravnaval odbor DZ. »Med najpomembnejšimi ukrepi novega zakona so: enotna embalaža, popolna prepoved oglaševanja, promocije in razstavljanja tobačnih izdelkov, dovoljenja za prodajo, velika besedilno-slikovna zdravstvena opozorila, prepoved značilnih arom, regulacija e-cigaret ter strožje kaznovanje kršitev,« pojasnjuje dr. Helena Korivnikar.

Kajenja se je seveda mogoče odvaditi. V Sloveniji so za pomoč pri odvajanju na voljo številni programi v zdravstvenih domovih, pri čemer ni potrebna napotitev osebnega zdravnika. »Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli obdobju življenja, največje koristi za zdravje pa prinaša opustitev kajenja pred 40. letom,« je pojasnila mag. Tadeja Hočevar z NIJZ.

Več kot 93 odstotkov slovenskih šol ima v neposredni bližini prodajalno tobaka

Ameriška univerza John Hopkins, ki je ena najboljših univerz na svetu s področja javnega zdravja, je skupaj z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija decembra lani izvedla raziskavo na vzorcu 90 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Ugotovili so, da je v oddaljenosti 250 metrov od teh šol kar 177 prodajaln tobačnih izdelkov, kar pomeni dve prodajalni na šolo. »Sočasno smo ugotovili, da se na 160 od 177 prodajaln izpostavlja tobačne izdelke, kar pomeni, da so mladim tobačni izdelki vidni in dosegljivi,« je povedal Jan Peloza, soustanovitelj mreže Brez izgovora. Slednji je predstavil tudi raziskavo »Skrito nakupovanje med mladoletnimi osebami«. V več kot 95 odstotkih primerov s strani mladoletnih oseb so pridobili tobačne izdelke. »Obe informaciji kažeta, da je tobačna industrija prisotna v okolici vsake šole, kar pomeni, da lahko mlad človek brez težav pridobi tobačne izdelke.« Skupaj z več nevladnimi organizacijami in mrežami so pripravili predlog amandmajev, po katerem bi se v okolici 250 metrov od vzgojno-izobraževalnih ustanov uvedla prepoved prodaje tobačnih izdelkov.

Za doseganje cilja »družba brez tobaka« do leta 2025 želi ministrstvo za zdravje s predlogom tako imenovanega tobačnega zakona uvesti – kot so se izrazili – dokazano učinkovit ukrepe. O tem bodo razpravljali na jutrišnji seji parlamentarnega odbora za zdravstvo.