Pregled domačih dogodkov od. 30. decembra do 6. januarja

Slovenija | 08.01.2017, 06:31 Tone Gorjup

Tokratni pregled dogodkov od petka do petka je prvi letos, zato najprej najprej voščilo: „Da bi bili ljudje!“ Tako voditelji krajevne Cerkve kot države so nam nam ob novem letu zaželeli marsikaj. Diplomati, ki božično-novoletne praznike iskoristijo za letni posvet, so na Brdu pri Kranju govorili o položaju Slovenije v Evropi in v svetu. Iz Ljubljane prihaja tudi pobuda za novo evropsko ustavo. Z odhodom Petra Venclja je osamosvojitvena vlada izgubila še enega ministra. O tem in še nekaterih dogodkih iz politike, kulture in športa.

Škofje ordinariji ob novem letu

Ob novem letu so svoje želje Sloveniji in krajevni Cerkvi izrekli slovenski škofje ordinariji. Predsednik škofovske konference in novomeški ordinarij Andrej Glavan je vsem v Sloveniji zaželel, da bi prerasli spore, ki nas delijo. Želi si tudi, da bi krščanstvo dobilo v naši družbi mesto, ki mu gre in da bi zaživela na vseh ravneh pravna država. Murskosoboški škof Peter Štumpf si želi, da leto, ki se začenja, ne bi bilo preveč „birokratsko“ in težavno. Slovenija mora biti bolj človeška in bolj materinska. Mariborski nadškof Alojzij Cvikl v ospredje postavil večjo povezanost, solidarnost in odprtost drug do drugega. Celjski škof Stanislav Lipovšek želi vsem, da bi bili v novem letu bili luč, sol in kvas, še zlasti tistim, ki so odgovorni za mir in skupno blaginjo. Ljubljanski nadškof Stanislav Zore iskreno želi, da bi pri nas vsak na svojem mestu odgovorno vršil svoje dolžnosti v dobro vseh. Koprski škof Jurij Bizjak pa je v luči apostolske spodbude Radost ljubezni zaželel, da bi znali iti naproti drugim in jih bolj vključili v življenje Cerkve.

Praznik Marije, Božje Matere na Brezjah

Prvi dan v letu 2017 smo praznovali god Marije, Božje Matere. Pri Mariji Pomagaj na Brezjah je to poseben dan, saj so slovenski škofje na ta dan leta 2000 slovesno razglasili tamkajšnjo baziliko za Slovensko Marijino narodno svetišče. Ob tej obletnici je tokrat slovesno mašo daroval ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je nagovor začel z besedami: »Prav je, da se na sam začetek tega novega leta, tega Božjega daru za vsakega izmed nas, zberemo tukaj na Brezjah pri Mariji Pomagaj, da bi ob njeni roki, pod njenim vodstvom in z njenim varstvom vstopili v to leto in skušali, z Božjo pomočjo, po Njeni pripročnji izpolniti vsak na svojem mestu Božjo voljo.« V nadaljevanju pridige je nadškof Stanislav Zore vse zbrane povabil, naj poglobijo svojo vero v Jezusa Kristusa. Za zgled, kako to storiti, pa jim je dal Marijo.

Spominski dan Grozdetove smrti

S prvega na drugi januar je minilo štiriinsedemdeset let od mučeniške smrti blaženega Alojzija Grozdeta. Minulo nedeljo so se na Mirni spomnili Omenjene obletnice. Dopoldne mašo v župnijski cerkvi, kjer so se mu pridružili tudi drugi duhovniki, daroval trebanjski župnik Jože Pibernik. V pridigi je povezal svetovni dan miru, ki ga obhajamo prvi dan koledarskega leta, češčenje Božje Matere Marije in mučeništvo kot svojevrstno pričevanje za resnico. Po maši so zbrani odšli še do kraja mučeništva blaženega Grozdeta ob potoku Vejeršca, kjer so se mu priporočili v molitvi in litanijah.

Voščilo Pahorja in Cerarja

Novoletno poslanico vsem Slovenkam in Slovencem doma in po svetu je objavil tudi predsednik države Borut Pahor. V njej je vse povabil k enotnosti in sodelovanju. Kot je dejal, pripadamo evropski družini. V svetu imamo veliko zaveznikov in prijateljev, vendar ne smemo pričakovati, da bo naše vitalne zadeve namesto nas reševal kdo drug. V veliki meri jih moramo rešiti sami, zato je po njegovem pomembno, da sodelujemo, se spoštujemo in spodbujamo. Poudaril je še: »Ne gre samo za plemenita dejanja in solidarnost. Gre za vse, kar krepi občutek, da pripadamo drug drugemu. Da se lahko zanesemo eden na drugega. Da smo bolj povezana skupnost, bolj uspešna država, bolj prijazna domovina za vse.« Predsednik vlade Miro Cerar pa je v novoletni poslanici pozval Slovence k krepitvi optimizma in samozavesti ter prepričanju, da stvari lahko obrnemo na bolje.

Posvet diplomatov

Na Brdu pri Kranju so v minulem tednu gostili tridnevni posvet slovenske diplomacije. Kot je zbranim povedal zunanji minister Karel Erjavec, nas v letošnjem letu čakajo takšni izzivi kot lani: to so migracije, terorizem in varnost. Kot je še dejal, bo treba vložiti veliko naporov, da bo Slovenija prepoznavna kot država, ki se zavzema za miroljubno politiko, spoštovanje človekovih pravic in mednarodno razvojno pomoč. Karel Erjavec se je dotaknil tudi odnosov s sosedami in pri tem poudaril: »Moram reči, da se prijateljski odnosi krepijo, ko gre za zahodne, severne in vzhodne sosede, kar pa zadeva južno sosedo, ni vidnejšega napredka.« Naši južni sosedi je posebno pozornost namenil tudi predsednik države Borut Pahor. Med drugim je dejal, da se morajo v pričakovanju razsodbe arbitražnega sodišča o meji med državama vsi, ki vodijo ali predstavljajo Slovenijo in Hrvaško, izogibati slehernih izjav in dejanj, ki bi poslabšali odnose. Diplomate sta drugi dan posveta nagovorila še premier Miro Cerar, ki je kot ključni izziv omenil migracije, in v imenu predsedujoče EU malteški premier Joseph Muscat, ki je predstavil prednostne naloge predsedovanja povezavi.

Ljubljanska pobuda

Na praznik Svetih treh kraljev so v predsedniški palači podpisali Ljubljansko pobudo za začetek postopka za sprejem nove ustave EU, ki vključuje tudi osnutek nove ustave. Kot je dejal predsednik države Borut Pahor, želijo s tem "zavarovati evropsko idejo in jo graditi v vseh njenih razsežnostih". Podpisniki namreč ugotavljajo, da je EU na prelomnici. Pobudo so poleg Pahorja podpisali nekdanja predsednika ustavnega sodišča Peter Jambrek in Ernest Petrič, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tine Hribar in Niko Grafenauer ter profesor evropskega prava Matej Avbelj.

Od 1. januarja velja zakon, ki tudi v letošnje leto podaljšuje nekatere omejevalne ukrepe za javni sektor. Vendarle pa so sindikati v dolgotrajnih pogajanjih z vladno stranjo uspeli doseči dogovor o nekoliko višjem regresu, ki ga bodo letos dobili najslabše plačani, predvsem pa so predvideli odpravo nepravičnosti v plačnem sistemu. Še naprej bo ostala zamrznjena redna delovna uspešnost, ostajajo tudi omejitve pri delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Pravico do izplačila višje plače zaradi napredovanja bodo javni uslužbenci namesto z aprilom pridobili z decembrom. Tudi premij kolektivnega dopolnilnega pokojninskega zavarovanja še ne bodo izplačevali v celoti, ampak le v višini 30 odstotkov.

Zadolževanje v letu 2017

Država se bo letos za financiranje državnega proračuna lahko zadolžila največ za 3,4 milijarde evrov. Odločitev o tem je s programom o polnitvi proračuna sprejela Cerarjeva vlada. S tem namenom bo letos na mednarodnih trgih predvidoma izdala eno državo obveznico v višini ene milijarde evrov. Dejanski izbor vrste in višine zadolžitve kot tudi čas zadolževanja bodo sicer odvisni od aktualnih tržnih razmer in povpraševanja s strani vlagateljev. Slovenija sicer namerava letos odplačati za 2,9 milijarde evrov glavnic dolga.

Obletnica razpada Demosa

Jubilejno leto ob 25-letnici Slovenije ima tudi svoje manj primerne dogodke za praznovanje. Med temi je razpad Demosa. Svet »pomladne« koalicije je namreč 30. decembra 1991 v Dolskem sklenil, da se koalicija Demos na državni ravni razpusti. Sprejel je tudi sklep, da bodo že aprila 1992 izvedli predčasne volitve. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, ki so ga določeni krogi takrat želeli zamenjati, je ob 25. obletnici razpustitve Demosa med drugim dejal: »Jaz tega ne jemljem osebno zadevo, mi je pa žal, da posla, ki smo se ga lotili, nismo izpeljali programsko še naprej.« Prvi zunanji minister Dimitrij Rupel meni, da se je Demos razšel brez velikih zamer. Večina je bila prepričana, da so glavni cilji doseženi, po drugi strani pa so razlike pri vprašanju privatizacije in politiki kadrovanja narasle do te mere, da soglasja ni bilo mogoče doseči. Soustanovitelj Demosa Hubert Požarnik pa je ob jubileju spomnil, da gre največja zasluga, da Slovenci živimo v svoji lastni državi, zlasti slovenski Cerkvi, slovenskemu duhovništvu in učiteljstvu, pesnikom in pisateljem in številnim drugim, ki so skozi dolga stoletja ohranjali in branili našo narodno zavest, samobitnost in kulturo, naš jezik, običaje, vero ter budili v našem človeku ljubezen do rodne zemlje.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je minuli četrtek potrdila primer ptičje gripe v Sloveniji, prvega po več letih. Virus podtipa H5N8, ki predstavlja zelo nizko tveganje za ljudi, so odkrili pri treh poginulih labodih na ribnikih pri Pragerskem. Veterinarji zato izvajajo aktivnosti na terenu, kot so izdajanje odločb o ukrepih, dodatno obveščanje lokalnih rejcev perutnine in pregledi poginov ptic.

Vlada je za nova neizvršna direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank imenovala Miho Juharta in Mitjo Križaja. Petletni mandat bosta nastopila 28. januarja. Vlada je sprejela tudi odstopno izjavo Marka Simonetija, mandat neizvršnega direktorja DUTB mu bo prenehal s potekom odpovednega roka 27. januarja.

Kultura

Kot narod, ki se ponaša s kulturo, smo v leto 2017 vstopili s porazom. Orkester Slovenske filharmonije je stavkal, namesto da bi izvedel načrtovani novoletni koncert v Cankarjevem domu. Kot kaže ima tudi tu sindikat večjo moč kot direktor ustanove Damjan Damjanovič. Člani orkestra se ga želijo znebiti skupaj z dirigentom Urošem Lajovicem. Sredi tedna se je resorni minister Tone Peršak z Damjanovičem dogovoril, da bo s 1. julijem prišlo do zamenjave na tej funkciji. Stavkajoči bodo verjetno uspeli tudi z drugo zahtevo in v prihodnje v duhu samoupravljanja odločali pri izbiri dirigenta. To možnost imajo sicer tudi dunajski filharmoniki, a njihovega orkestra ne vzdržujejo davkoplačevalci.

Drug madež na pragu novega leta pa je oskrunjenje kapelice ob poti na Šmarno goro z arabskimi grafiti. Dejanje je obsodila Islamska skupnost v Sloveniji. V Slovenski škofovski konferenci pa so ocenili, da gre za dejanje, usmerjeno proti sožitju med verskimi skupnostmi. Kot so dodali z zaskrbljenostjo spremljajo pojave verske nestrpnosti in onečaščanja verskih objektov v Sloveniji. Pričakujejo, da bodo pristojni državni organi odkrili storilce in ustrezno ukrepali. Oblast, civilno družbene organizacije in medije pa pozivajo, da se javno zavzemajo za spoštljiv odnos do verskih skupnosti, vernikov in sakralnih prostorov. Spomin na oskrunjenje dveh Marijinih kipov v koprski stolnici je namreč še vedno živ.

V letu 2017 se spominjamo 60. obletnice smrti arhitekta Jožefa Plečnika, mineva tudi145 let od njegovega rojstva. Zato je v slovenskem kulturnem in cerkvenem okolju vzniknila pobuda, da obhajamo Plečnikovo leto. Slovenski arhitekt, ki je s svojimi deli zaznamoval Ljubljano, še prej pa Prago in Dunaj, globoko zakoreninjen v evangeliju, je bil »apostol resnice in lepote«. Leto bo zaznamovalo večje število dogodkov tako pri nas kot na Dunaju in v Pragi. 

Umrl dr. Peter Vencelj

Med tistimi, ki so imeli izreden občutek za kulturo v najširšem pomenu besede je bil tudi dr. Peter Vencelj. Prag večnosti je prestopil na novega leta dan v 78. letu starosti. Med 16. majem 1990 in 14. majem 1992 je minister osamosvojitvene vlade za vzgojo in izobraževanje. Zatem je bil državni sekretar za Slovence po svetu. Bil je tudi predsednik Malteškega viteškega reda v Sloveniji, predsednik Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva. Bil je tudi član društva Slovenskih katoliških izobražencev, Društva katoliških pedagogov Slovenije in Malteške pomoči Slovenije. Peter Vencelj je o oblikovanju mladega slovenskega človeka med drugim povedal: »Poleg šole, poleg vsega skupaj je prav delo tisto, ki ljudi oblikuje. In mi imamo tukaj velik primankljaj.« Do zadnjega je skušal z delom v skupnost katoliških učiteljev in tudi drugod prispevati k temu, da bi bili mladi ne le doro izobraženi in vzgojeni, ampak tudi delavni in pošteni državljani z močno domovinsko zavestjo.

Šport:

Za nami je 65. novoletna turneja smučarjev skakalcev, na kateri je prejšnjo sezono z zlatim orlom slavil Peter Prevc. Na petkovi tekmi v Bischofshofnu je zmagal Poljak Kamil Stoch in s tem tudi na prestižni turneji štirih skakalnic. Domen Prevc je bil četrti ter je znova prevzel vodstvo v skupnem seštevku pokala, na turneji pa je bil kot prvi Slovenec deveti. Jurij Tepeš je bil sedmi, Jernej Damjan 19., branilec velikega globusa in zmage na lanski turneji Peter Prevc pa 23.

O 53. Zlati lisici na strminah mariborskega Pohorja in slovesu Tine Maze pa prihodnji teden!