Končno zdravstvena reforma, a ne prav konkretna
Slovenija
Ministrica za zdravje je končno razkrila obrise zdravstvene reforme. Kot pravi, ima pri tem tudi podporo koalicije. V prihodnje tako ne bo več dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pač pa bomo plačevali obvezno zdravstveno nadomestilo, ki bo odmerjeno po solidarnostnem principu. Nadomestilo za bolniško odsotnost bo po novem časovno omejeno.
Osnova za plačilo zdravstvenega zavarovanja bodo dohodki
Zakon o zdravstvenem zavarovanju in varstvu, o katerem se bo v prihodnjih tednih še veliko govorilo, uvaja pregledno košarico pravic, a po ministričinih zagotovilih teh ne zmanjšuje. Dopolnilno zavarovanje se ukinja, uvedeno pa bo obvezno zdravstveno nadomestilo po solidarnostnem sistemu. Osnova bodo bruto aktivni in pasivni dohodki, kar bo zavezance razvrstilo v sedem razredov. Če je bil do zdaj mesečni račun za dopolnilno zdravstveno zavarovanje 27,5 evra, bo zdaj za najvišje plačane 75 evrov. „Tako bo oseba, ki bo razvrščena do višine minimalnega dohodka bruto 792 evrov, mesečno plačevala 25 evrov. Najvišji razred s plačo nad 7760 evrov bo plačeval 75 evrov mesečno,“ je pojasnila ministrica Milojka Kolar Celarc.
Vse pravice iz obveznega zavarovanja bodo označene, hkrati je predlagana tudi časovno omejitev do denarnega nadomestila za bolniško, postavljen bo najvišji in najnižji znesek nadomestila. Bolniška nadomestila bodo poenotena; 100-odstotno je predvideno za poškodbe na delu, poklicne bolezni in darovanje organov. „Za vse ostale primere znaša višina nadomestila 80 odstotkov osnove.“ Bolniško nadomestilo bo omejeno na eno leto oziroma na 18 mesecev v dveh letih.
V obveznem zavarovanju bodo vključene vse osebe v RS, tudi otroci. Omejujejo zavarovanje partnerjev, z novim predlogom bo opredeljenih 12 statusov.
„Mi smo tudi edina država, ki zelo širokogrudno opredeljuje status vzdrževanih družinskih članov. V sedanjem zakonu imamo 25 različnih statusov, z novim predlogom pa opredeljujemo 12 statusov,“ pravi ministrica.
Zdravstvena blagajna bo razbremenjena izdatkov, ki tja ne sodijo. „To je financiranje pripravništva, sekundaria, terciarja 1 oziroma znanstveno-raziskovalnega dela.“ To bo zagotovilo, da se bo povečal delež financiranja iz proračuna.
Koalicija je po besedah Kolar Celarčeve osnovni predlog podprla, si bo pa vzela še deset dni časa, da prouči posamezne člene. Zakon bi lahko tako šel v javno obravnavo 1. februarja. Državna sekretarka na ministrstvu Sandra Tušar je predstavila še program za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu v letošnjem letu 2017. „To, da čakalnih dob v Sloveniji ne bi bilo, ni realno pričakovati, se bomo pa še naprej trudili, da ne bi bilo nedopustno dolgih čakalnih dob.“ Za skrajševanje čakalnih dob nameravajo zagotoviti 20 milijonov evrov, a konkretnega programa ni bilo slišati.
Koalicija čaka konkretne ukrepe glede čakalnih dob
V SD pozdravljajo zagotovila, da se košarica ne spreminja, želijo še natančno opredelitev, kaj vse v košarico zdravstvenih storitev sodi. Nekatera odprta vprašanja bodo v stranki še pregledali, predvsem omejevanje bolniških nadomestil, obvezno družinsko zdravstveno zavarovanje družinskih članov in dvig prispevne stopnje za upokojence, ki pa naj bi bila pokrita iz strani proračuna. Glavni tajnik SD Dejan Levanič pravi, da je narejen en korak, ni pa to reforma. V SD izpostavljajo še druga pričakovanja, med drugim ukrep skrajševanja čakalnih dob.
Poslanec DeSUS Tomaž Gantar je povedal, da gredo nekatere rešitve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v pravi smeri, vendar morajo tudi oni predlog še preučiti. Stranka upokojencev pozdravlja rešitev, po kateri bi glede na sistem neto pokojnin manjkajoči del v zdravstveno blagajno prispeval proračun.
Romana Tomc: Ključna vprašanja ostajajo odprta
Evropska poslanka Romana Tomc je za naš radio poudarila, da ključna vprašanja na področju zdravstva še vedno ostajajo odprta. „Zaradi višjih prispevkov in preoblikovanja prostovoljnega v obvezno zavarovanje ne bomo dobili ne boljšega zdravstvenega sistema ne krajših čakalnih vrst. Za zdaj je vse še daleč od realizacije. Kakšna bo košarica pravic, zakaj uvajati nove prispevke, kako bomo izkoreninili korupcijo, teh odgovorov še nimamo. Nujno potrebujemo tudi ureditev dolgotrajne oskrbe, tudi tega še nimamo.“
Tomčeva tako meni, da resnih sprememb, ki bodo izboljšale zdravstveni sistem, ne moremo pričakovati, kvečjemu nove dajatve, je prepričana.
