Deklica v vrtcu v Adis Abebi
VIDEO: Etiopski Opeka in nenehni boj za človeka
Etiopija 2016
Znova selitev. Danes, v četrtek, smo zapustili Lalibelo, na poti proti letalu opazovali pisano deželo, ki je od daleč videti kot reliefni model pokrajine v geografski učilnici. Mislim si, da bi bila Etiopija prava poslastica za študenta, profesorja ali ljubitelja geografije. Vsepovsod sledi erozije, globoki kanjoni, rodovitne planote, naselja na robu prepadov, ki jemljejo dih. Lepo je, zelo drugačno od naše zelene Slovenije, od Madagaskarja, precej samosvoje.
Tako je ponoči svoj zapis v blogu začel Jure. Oba z Izidorjem pravita, da sta priča zgodbam, ki ti komaj "dajo dihati", vsem pa je skupen boj misijonarjev za boljši jutri tamkajšnjih ljudi. Salezijanci so posebej usmerjeni v delo z mladino. Včeraj sta tako obiskala sklop šol in vzgojnih ustanov, kjer se mladina pripravlja na življenje.
Obiskali pa so tudi poseben vrtec. Jure piše:
Videli smo grafično in tiskarsko šolo, v katero prihajajo po znanje tudi tiskarji, ki že opravljajo svoje delo. Cerkev v centru je posvečena Mariji Pomočnici kristjanov, vrtec pa ubogim otrokom z ulice. Pogovorili smo se z duhovnikom, ki že petnajst let skrbi za vrtec v tem centru. In to kakšen vrtec! Ko smo se približali vhodnim vratom, je do nas v trenutku priteklo nekaj deset otrok, ki v vrtec prihajajo zjutraj, pozno popoldne pa sami zapustijo ta »vsakodnevni oratorij«. Ko je salezijanski duhovnik oče Donato povedal, da je otrok vsak dan okoli petsto in, da zanje skrbi sam … sem ostal odprtih ust...
V Etiopiji se ničkolikokrat spomnim na tiste, ki v Sloveniji z nesramnim tonom obtoževanja sprašujejo, kaj dobrega sploh stori Cerkev. Če bi se nergači, ki jim nič ni prav, ta teden vozili z nami in opazovali delo misijonarjev, bi jim takšna vprašanja sploh ne prišla na misel. Prepričan sem, da ne!
Vabljeni k prebiranju vsakodnevnih Juretovih zapisov iz misijonov v Etiopiji!
