Irgl: Koliko postopkov se vodi proti storilcem množičnih pobojev?
Politika | Petra Stopar
Prvi del današnje seje Državnega zbora zaznamuje razprava o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. V SDS so namreč predlagali dopolnilo k omenjenemu zakonu, ker si želijo, da bi se postopki potrjevanja grobišč izvajali v skladu z zakonom o kazenskem postopku, tako da bi se zavarovali vsi dokazi ter bi v postopkih obvezno sodelovali organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter sodstvo. A poslanske skupine predlagani noveli niso naklonjene, ker menijo, da ni potrebna.
Z novelo zakona želijo po besedah poslanke Eve Irgl urediti pomanjkljivosti, ki so se izkazale ob izkopavanjih oziroma pri postopkih potrjevanja morišč. Tam po besedah Irglove „niso vedno prisotni tudi organi odkrivanja in pregona ter preiskovalni sodnik, s čimer se ti postopki ne izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek“. „Zakon tako množične in sistematične vojne zločine izvzema iz sistema Kazenskega prava in jih prepušča diskrecijski odločitvi Komisiji Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč,“ menijo v SDS.
A ostale poslanske skupine se s tem predlogom ne strinjajo. Kot je zagotovila Anita Koleša iz koalicijske SMC, „so prekrita grobišča že sedaj kot kraji storitve kaznivih dejanj predmet policijske preiskave in nadaljnjih postopkov v skladu z zakonom o nalogah in pooblastilih policije, z zakonom o kazenskem postopku ter kazenskim zakonikom.“
A če vse poteka po načelih kazenskega postopka, Irglovo v zvezi z zagotovljeno prisotnostjo preiskovalnega sodnika na moriščih zanima: „Prvič. Zakaj je v 9. členu v tretjem odstavku zapisana omenjena diskrecijska pravica kar pomeni, da preiskovalni sodnik lahko pride na lice mesta ali pa ne in če ne pride, potem komisija mirno lahko opravi svoje delo in pravzaprav dela kar hoče na licu mesta? Drugič. Koliko postopkov se vodi proti neznanim oziroma znanim storilcem?“
V NSi novele SDS ne bodo podprli, ker menijo, da sta policija in preiskovalni sodnik pri izkopavanjih vedno prisotna, po besedah Ive Dimic pa si tudi želijo: „Da ne bi prihajali s takimi ali podobnimi novelami, ki bi nenazadnje ustavljale izkope in pokope ter identifikacijo žrtev. Ker če bomo imeli po besedah dr. Mitje Ferenca sredstva zagotovljena, se bo to delo nemoteno nadaljevalo.“ Po mnenju Desus si SDS z vlaganjem dopolnil k zakonu o prikritih grobiščih „ne želi, da bi se zacelile rane polpretekle zgodovine“, v SD ocenjujejo dozdajšnje delo vladne komisije kot „dobro“, zato tudi po njihovem dopolnilo ni potrebno, v ZL pa so ponovili očitek o odpiranju ideoloških tem in izkrivljanju zgodovine.
