Pregled domačih dogodkov od 9. do 16. decembra

Slovenija | 18.12.2016, 09:45 Tone Gorjup

Praznik Gospodovega rojstva je blizu, na to opozarjajo svečke na adventnem vencu, pa tudi Luč miru iz Betlehema, ki prihaja te dni v slovenske domove. V tednu, ki je za nami, se zdi, da smo dobili novo zdravstveno reformo, čeprav še ni jasno, kakšno. Vlada je po dogovoru z zdravniki dosegla sporazum tudi s sindikati javnega sektorja. Ministrica za delo je uspešno prestala še drugo interpelacijo in predstavila predlog družinskega zakonika z novo redifinicijo družine. Državni zbor je 2. januar znova uvrstil med dela proste dneve; dobili smo bolj zaščitene in draže potne liste. O tem in še nekaterih dogodkih iz politike, kulture in športa v tokratnem pregledu od petka do petka.

Slovenski škofje so bili v minulem tednu na skupnih duhovnih vajah v Veržeju. S tako obliko duhovne poglobitve so začeli leta 2008 in se tako pridružili drugim škofovskim konferencam po Evropi. Letošnje duhovne vaje je vodi beograjski nadškof metropolit Stanislav Hočevar. Škofje se zavedajo, da zaradi odgovornega poslanstva, ki zajema usmerjanje verskega življenja in sprejemanje odločitev, potrebujejo tudi duhovno poglobitev. Trenutki zbranosti pred božičnimi prazniki so priložnost za odmik od vsakdanjih obveznosti in za premišljevanje Božje besede.

V duhovno pripravo na praznik Gospodovega rojstva smo se v letošnjem adventu na poseben način vključili na Radiu Ognjišče. Poslušalci lahko vsak večer ob 19. uri spremljajo neposredni prenos delavniške svete maše iz frančiškanske cerkve na Tromostovju v Ljubljani.

Luč miru iz Betlehema

Na tretjo adventno nedeljo je k nam prispela Luč miru iz Betlehema in začela svojo pot po Sloveniji. Ta dobrodelna pobuda je zaživela pred tridesetimi leti na Dunaju, ko so organizatorji dobrodelne oddaje sodelujočim delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Danes plamen, ki ga skavti prižgejo v Betlehemu in od tem prinesejo na Dunaj, potuje po različnih deželah in najde svoje mesto v hišah katoličanov, protestantov, pravoslavnih in tudi tistih, ki nimajo določene vere, zavzemajo pa se za mir, ki je v božični noči objel svet. V Sloveniji smo ga prvič sprejeli leta 1991. Na Dunaj je šla prejšnjo soboto tudi skupina skavtov iz Slovenije in prinesla Luč miru iz Betlehema. Sprejeme luči so pripravili na treh krajih: na Ptuju, v Škofji Loki in v Trstu. S plamenom vsako leto prihaja tudi sporočilo oziroma poslanica. O tem je Filip Firbas, vodja skupine, ki je prišla z Dunaja povedal: „Letošnje geslo je: Brez tebe me zebe. Sporoča nam, da smo drug drugemu glavni dar, da nas v življenju ne zebe, da se odnosi ne ohladijo. Smo tudi odgovorni za to, da jih krepimo in ogrevamo.“ Zbrane prispevke dobrodelna sredstva bodo namenili slovenskim družinam, ki so se zaradi nepredvidljivih in nesrečnih dogodkov znašle v stiski. Luč miru iz Betlehema zdaj potuje po Sloveniji. Sredi minuleta tedna so luč sprejeli tudi predstavniki oblasti: predsedniki države, vlade in državnega zbora. Skavtski voditelji namreč poskrbijo, da do božičnega večera pride luč miru v čim več domov in ustanov.

Že peto leto praznujemo god Drinskih mučenk, med katerimi sta tudi slovenski redovnici Antonija Fabján in Krizína Bojánc: prva iz župnije Hinje, danes Žužemberk, druga pa iz Šmarjete. Na njihov god, 15. decembra je minilo tudi 75 let od njihove mučeniške smrti. V Šmarjeti, kjer je bila doma sestra Krizina, imajo ta dan celodnevno češčenje Najsvetejšega. Kot je povedal župnik Andrej Golčnik, se Drinskim mučenkam priporočajo pri vsaki sveti maši. Dejstvo, da ena izmed njih izhaja iz njihovega kraja, postaja vse bolj živo v zavesti vernikov.

Predlog zdravstvene reforme

V minulih dneh smo in nismo dobili predloga nove zdravstvene reforme. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je koalicijski partnerici DeSUS obljubila, da bo v zameno za podporo ob interpelaciji do 12. decembra v javno razpravo predložila zakon o zdravstvenem varstvu, zdravstvenem zavarovanju in zakon o zdravstveni dejavnosti. Uspelo ji je sicer, da je koaliciji predloge predstavila že par dni pred tem, vendar so bili zlasti v DeSUS razočarani. Ministrica jim je predstavila le izhodišča ključnega zakona, to je zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ne pa tudi izračunov. Tudi v Financah so bili kritični, saj mora za predlogi, stati tudi proračun. Pozvali so ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc in ministrico za finance Matejo Vraničar Erman naj prideta skupaj pred javnost in povesta, kaj je dogovorjeno: kakšna bo reforma, kako jo bomo financirali, koliko bo kdo plačal, kaj in koliko pravic bomo za to dobili. Dokler tega soglasja med ministrstvom za finance in ministrstvom za zdravje ob podpori premiera Cerarja in njegove stranke ni, je vsaka beseda o vsebinskih predlogih za spremembe v zdravstvu, brez pomena. Dan zatem se je res zgodila tiskovna konferenca, na kateri se je obema ministricama pridružil še predsednik vlade Miro Cerar. Ponovil je, da je kakovostno javno zdravstvo zaveza vseh treh koalicijskih partnerjev. Prav tako, da je ministrica za zdravje po njegovem mnenju izpolnila obljubo in koaliciji predstavila rešitve reformnih zdravstvenih zakonov. Oglasila se je tudi finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki je dejala: »O konkretnih izračunih v tem trenutku ne bi želela govoriti, ker moramo nekatere predlagana rešitve in podrobnosti še predebatirati, izračune medsebojno uskladti ...« Dodala je še, da pri pripravi zdravstvene reforme skrbi le za to, da bodo rešitve javnofinančno vzdržne. V Gospodarski zbornici so se medtem zavzeli, naj vlada čimprej pripravi celotno reformo zdavstva. Delodajalci pa so dodali, da želijo tudi sami sodelovati pri tem.

Interpelacija in nov predlog družinske politike Anje Kopač Mrak

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je uspešno prestala že drugo interpelacijo, ki jo je zoper njo zaradi primera velenjskih dečkov vložila SDS. Njihova poslanska skupina se je za ta korak odločila po sodbi vrhovnega sodišča, da je bil odvzem dveh dečkov iz vrtca, ki ga je izvedel velenjski center za socialno delo, nezakonit. Hkrati je sodišče ugotovilo, da so bile njuni babici, pri kateri sta živela do odhoda v rejništvo, s tem kršene ustavne pravice. Ministrica je ob interpelaciji predstavila tudi družinski zakonik, ki ga je prav ta dan sprejela vlada. Kot je poudarila, predlagani zakonik med drugim predvideva sistemski premik pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo z zakonikom skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na sodišča. Sodišče bo odločalo o rejništvu in skrbništvu. Poleg tega je pojem družine v predlogu zastavljen širše kot v veljavni zakonodaji. Na pasti novega predloga družinskega zakonika je opozorila sodelavka Marjana Debevec: »Pri definiciji zakonske zveze je odstranjen člen, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine. Gre za nov korak v razvrednotenju pomena zakonske zveze, ki je nekako že tako razvrednotena s popolnim enačenjem z izvenzakonsko skupnostjo. Pri definiciji družine gre za premik v smeri, ki naravne družine ne opredeljuje več kot vrednoto, ampak našteva različne oblike družin, brez njihovega razmerja do naravne družine. Zanimivo je, da se v ospredje postavlja otrok, torej, da je družina: “življenjska skupnost otroka z … ” Vse to pa posredno in implicitno postavlja temelje za ideologijo, kjer bo biološki vidik znotraj stabilne in pred državo priznane zakonske zveze postal nepomemben. Gledalo se bo samo še na to, v kateri “življenjski skupnosti” je pristal otrok. To pa žal na področje družine vnaša relativizem, saj na vrednostni ravni uvaja miselnost, da ni pomembno, kako se do otroka pride.«

Vlada in sindikati javnega sektorja so po dolgotrajnih pogajanjih o plačah v javnem sektorju dosegli dogovor; ta bo izdatke proračuna v letu 2017 povečal za 56 milijonov evrov. Vlada je privolila v odpravo varčevalnih ukrepov v prihodnjih dveh letih. Najslabše plačanim bodo začeli odpravljati nepravilnosti in izplačevati višje plače z majem, ostalim pa z julijem. Dogovor vsebuje višji regres in premije dopolnilnega pokojninskega zavarovanja. Predstavniki vlade so bodo z zdravniki pogovarjali posebej, a dinamika odprave anomalij pri vrednotenju delovnih mest naj bi potekala sočasno.

Poravnava v primeru Šilih

Na Okrožnem sodišču v Mariboru so v začetku prejšnjega tedna podpisali sodno poravnava med državo ter Franjo in Ivanom Šilihom iz Slovenj Gradca. S tem so se sklenili več kot 20 let trajajoči sodni postopki zaradi smrti njunega sina Gregorja Šiliha zaradi zdravniške napake. Ob tem se je država zavezala, da bo s posebnim projektom vzpostavila sistem razčiščevanja medicinskih napak. Poravnava vsebuje opravičilo države zakoncema Šilih, obžalovanje in sožalje bolnišnice in denarno odškodnino. Franja Šelih je po podpisu poravnave dejala: »Dosegli smo, kar smo vztrajali toliko in toliko let. Mislim, da je do te poravnave prišlo. Izredno smo zadovoljni, da je enkrat konce in da bomo še malo zaževeli, ne le hodili po sodiščih.« Primer Šilih sega v leto 1993, ko sta starša po njegovi vrnitvi iz tujine takrat 20-letnega Gregorja Šiliha pripeljala v slovenjegraško bolnišnico zaradi izpuščajev. Dežurna zdravnica mu je vbrizgala dve različni učinkovini, po katerih je doživel anafilaktični šok, padel v komo in po dobrih dveh tednih umrl v ljubljanskem kliničnem centru.

Državni zbor je sredi tedna potrdil predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s tem pa vrnil 2. januar na seznam dela prostih dni. To za državljane pomeni, da bodo že čez slabe tri tedne imeli še en dela prost dan. Predstavniki delodajalcev v državnem svetu so medtem napovedali, da bodo skušali praznični drugi januar ustaviti z odložilnim vetom, čeprav veliko možnosti za uspeh ne vidijo.

Novi potni listi

Od prejšnjega ponedeljka so v Sloveniji na voljo novi, dodatno zaščiteni, biometrični potni listi. Glavni razlog za prenovo je varnost. V desetih letih se je namreč tehnološki razvoj na področju zaščite izjemno povečal, tako bodo po novem potni listi imeli na 3. strani dodano fotografijo imetnika, zaščiteno proti ponarejanju. Dodane so posebne zaščite, vidne zgolj pod ultravijolično in infrardečo svetlobo. Posodobljena je tudi laserska perforacija serijske številke. Zaradi nove fotografije imetnika na 3. strani potne listine ne bo več možnosti vpisati dveh sprememb naslova bivališča, ampak zgolj eno. Potni list ima 32 straneh, dobiti ga je mogoče v petih dneh, velja za deset let, zanj pa bo treba odšteti 46,10 evra. Otroci bodo imeli še naprej nekoliko cenejši potni list s krajšo veljavnostjo.

Državni zbor je sprejel novelo zakona o lokalni samoupravi, ki prinaša možnost odpoklica župana med mandatom. V občinah s tem niso zadovoljni; bojijo se zlorab. Zato bodo zelo verjetno državni svet pozvale k vetu.

Film Kaplja na vedru o škofu Jožefu Smeju je pred dnevi doživel svojo premiero tudi v Ljubljani. O škofu in nastajanju filma so po projekciji spregovorili režiser David Sipoš, scenarist Matjaž Feguš, odgovorni za glasbo Tim Žibrat in izvršna producentka Jolanda Pinterič. Producent filma je Lojze Kozar ml. Škofa Smeja v filmu vidimo kot sproščenega, Bogu predanega in s smislom za humor. Kot so povedali sogovorniki, je prav takšen bil tudi za kamero.

Knigarna Družine v Postojni

Dekanija Postojna s širšo okolico je dobila novo knjigarno založbe Družina. Nahaja se na Tržaški cesti v Postojni. Njene prostore je minuli torek blagoslovil tamkajšnji župnik in dekan Ervin Mozetič. Direktor založbe Tone Rode je ob tem dejal, da želijo tudi v tem delu Slovenije pomnožiti ljubezen do knjige, do slovenske besede, do naše kulturne dediščine in običajev ter oznanjati krščansko veselo novico. Pobudo za knjigarno so dali Postojnčani in tudi župnik jo je podprl. Na Družini so jo sprejeli. Pred očmi so imeli tudi dejstvo, da ne gre le za trgovino, ampak za kraj srečevanja, skupnega ramišljanja, razvedrila. Knjigarno so odprli na god sv. Lucije. Po besedah Toneta Rodeta ima to poseben pomen, saj je mučenka s Sicilije zavetnica vida; primerjal jo je s knjigami: »Knjige odpirajo oči razuma, srca … prinašajo svetlobo resnico. Pa upamo da tudi luč vere in žar vrednot.« Prostori knjigarne bodo na voljo tudi župnikom, duhovnikom in katehetom za njihovo pastoralno delo.

Šport

Plavalec kranjskega Triglava Peter John Stevens je novi svetovni podprvak na 50 m prsno. V finalu svetovnega prvenstva v kanadskem Windsorju ga je ugnal le svetovni rekorder Južnoafričan Cameron van der Burgh.

Ilka Štuhec je odlično formo iz Kanade prenesla v Evropo ter se še tretjič v tej sezoni zavihtela na najvišje mesto odra za zmagovalke. Po dveh smukih v Lake Louisu je bila najhitrejša tudi na alpski kombinaciji v Val d'Iseru.

Domen Prevc je prejšnjo soboto prepričljivo zmagal na tekmi svetovnega pokala smučarjev skakalcev v norveškem Lillehammerju in se še utrdil v skupnem vodstvu. Jurij Tepeš je bil 22., najboljši skakalec minule zime in tretji slovenski finalist Peter Prevc pa 30. Na nedeljski tekmi sicer ni bil na stopničkah, je pa ohranil skupno vodstvo, tudi Peter Prevce se je odrezal precej bolje in se v skupnem seštevku vrnil med deseterico.

Najboljša športnika Slovenije v letu 2016 po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije sta zlata olimpijka, judoistka Tina Trstenjak, ter četrtič zaporedoma smučarski skakalec Peter Prevc. Najboljša ekipa leta pa je že petič hokejska reprezentanca Slovenije.

Pokljuka je prejšnji konec gostila biatlonske tekme svetovnega pokala. Slovencski tekmovalci so ostali brez vidnejših uvrsitev. Organizatorji pa so zadovoljni, saj se je v treh dneh na prizorišču zbralo več kot 16.000 gledalcev. Poudarili so, da je Pokljuko moč postaviti ob bok največjim biatlonskim prireditvam po svetu.

Radenko Mijatović je novi predsednik Nogometne zveze Slovenije. Njegov protikandidat v boju za naslednika Aleksandra Čeferina je bil Matjaž Nemec.