Kje so pasti novega družinskega zakonika?

Slovenija | 14.12.2016, 09:25 Marjana Debevec

Vlada danes obravnava predlog družinskega zakonika, po katerem bi za večino ukrepov za varstvo koristi otroka, ki so trajnejšega značaja, odločala sodišča. Ob tem pa predlog prinaša tudi redefinicijo družine, ki bi lahko imela dolgoročne posledice za našo družbo.

V predlogu družinskega zakonika je zapisano, da lahko zakonsko zvezo skleneta le osebi različnega spola, pa tudi, da bodo sedaj o vprašanjih varstva, vzgoje in preživljanja otroka ter o stikih in izvajanju starševske skrbi odločala sodišča. Pri tem bodo upoštevala tudi mnenje otroka. Strokovno delo bodo še naprej opravljali centri za socialno delo, sodišče pa bo prevzelo primer, ko bo potrebna odločitev.

Vendar pa, medtem ko ministrica Anja Kopač Mrak zagotavlja, da družinski zakonik prinaša le pozitivne novosti, med drugim možnost posvojitve otrok s strani njihovih starih staršev, takoj zbode v oči nova definicija družine. Ta je po njenih besedah veliko širša, saj gre za skupnost otroka z obema ali enim od staršev oz. osebo, ki skrbi zanj.

Pri definiciji zakonske zveze je odstranjen člen, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine. Gre za nov korak v razvrednotenju pomena zakonske zveze, ki je nekako že tako razvrednotena s popolnim enačenjem z izvenzakonsko skupnostjo, piše Domovina.je.

Pri definiciji družine gre za premik v smeri, ki naravne družine ne opredeljuje več kot vrednoto, ampak našteva različne oblike družin, brez njihovega razmerja do naravne družine. Zanimivo je, da se v ospredje postavlja otrok, torej, da je družina: “življenjska skupnost otroka z … ”

Vse to pa posredno in implicitno postavlja temelje za ideologijo, kjer bo biološki vidik znotraj stabilne in pred državo priznane zakonske zveze postal nepomemben. Gledalo se bo samo še na to, v kateri “življenjski skupnosti” je pristal otrok. To pa žal na področje družine vnaša relativizem, saj na vrednostni ravni uvaja miselnost, da ni pomembno, kako se do otroka pride.