Nasilje nad otroki.
Kako omejiti nasilje v šolah?
Andrej Šinko
Na šolah se kaže precejšnja potreba po obravnavi in preprečevanju nasilja, zato se je Zavod za šolstvo v preteklih dneh odločil pripraviti celodnevni posvet na to temo. Udeležilo se ga je več kot 200 prosvetnih delavcev iz vse Slovenije. Po njihovem mnenju sta rešitev za čim manj nasilja v šolskem prostoru preventiva in sistematično prizadevanje šole za izgrajevanje kulture nenasilja.
Direktor Zavoda za šolstvo Vinko Logaj je prepričan, da je nasilje v šoli povezano s številnimi dejavniki znotraj šole in družbe. Zato je posvet posegel v širši koncept, v nove pojavne oblike nasilja, ki so povezane tudi z razvojem tehnologije.
Po besedah svetovalke z zavoda za šolstvo, ki se ukvarja tudi z vzgojno problematiko in nasiljem na šolah dr. Zore Rutar Ilc pojav ni nov. »Se pa spreminjajo njegove oblike, naša odzivnost, pa tudi učinkovitost obravnave,« je poudarila. Zato so na zavodu v šolskem letu 2014/15 pripravili protokol o obravnavi in za zaznavo medvrstniškega nasilja.
Povedala je, da je pomembno razlikovati konflikt od nasilja, saj so v šolah včasih zmedeni, kako ravnati. »Osnovno je razlikovanje tega, ali je v dani situaciji nekdo bolj ogrožen kot drug, je nekdo bolj močan, se nekdo počuti ustrahovan, preganjan, ali gre zgolj za nek sporazum, ki ga je možno rešiti. V primeru konfliktov pride v poštev dogovarjanje, pogovarjanje in mediacija, če pa gre za nasilje, je potrebno takojšnje jasno posredovanje, ukrepanje, ločiti povzročitelja in žrtev, slednjo zaščititi, dati obema jasno vedeti, da je to nedopustno. Treba je žrtev razbremeniti občutkov krivde, nato pa z obema delati dolgoročno,« je za Radio Ognjišče pojasnila dr. Rutar Ilc. To je interventna reakcija. Na posvetu so sicer predstavljali celovite modele obravnave nasilja, ki delujejo »preventivno in na daljše proge«.
Model nenasilne komunikacije gradi na upoštevanju in prepoznavanju potreb soljudi in na t. i. štirih korakih, ki vključujejo najprej opažanje. »Ko vidim, slišim nekaj, torej prepoznavanje občutkov, potrebe, ki so zatem, kar potrebujem, cenim, in nato prošnja, nagovor. To je en tak preprost model komunikacije, ki je lahko dolgoročno preventiven, da se konflikti sploh ne zgodijo, kaj šele, da bi prišlo do nasilja. Seveda ne deluje vedno in povsod.«
Določeni primeri so vedno potrebni obravnave posebnih služb. Veliko pa lahko naredi šola. Njena moč kot varovalnega faktorja je precejšnja, zato je dobro, da izkoristi priložnosti, ki jih ima.
Eden od modelov je tudi model pozitivne discipline in osmih krogov odličnosti. Ta temelji na naslednjem načelu: »Skupaj bomo določili pravila za naše skupno dobro. Prav tako se bomo skupaj odločali o rešitvah, ki bodo v pomoč vsem, ko se pojavijo težave. Ko moramo uporabiti presojo, bomo to storili odločno, vendar prijazno, spoštljivo ter s skrbjo za svoje dostojanstvo.«
Celovita strategija šole zajema sistematično prizadevanje šole, dolgoročno skrb za odnose, dialog med učitelji in učenci. O skrbi in prizadevanjih za izgrajevanje varne klime, kulture dobre skupnosti, v katero so vključeni vsi učenci. Sem spada tudi sistematično izpolnjevanje učiteljev, tako na področju vodenja razreda kot v opremljanju učencev s komunikacijskimi veščinami za reševanje konfliktov, za jasno izrekanje ničelne tolerance do nasilja. Vse, kar šola naredi že prej, na dolge proge, najbolj prispeva k zmanjševanju nasilja. Na Zavodu za šolstvo v ta namen izvajajo razne delavnice in usposabljanja za učitelje.
