Naravoslovne in tehniške fakultete si želijo večji vpis

Politika | 04.12.2016, 10:00 Petra Stopar

Le tretjina slovenskih študentov se odloča za tehniške in naravoslovne študijske programe, zato je bitka med fakultetami za najboljše med njimi velika, še posebej ker se skupno število študentov v Sloveniji iz leta v leto niža. A ravno ti poklici so najbolj iskani. Tako je na okrogli mizi Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru dejal dekan Borut Žalik.

Na okroglo mizo je fakulteta povabila ravnatelje srednjih šol Severovzhodne Slovenije. Kot je pojasnil prodekan za izobraževalno dejavnost na omenjeni fakulteti Bojan Grčar, si želijo intenzivnejšega sodelovanja s srednjimi šolami, saj od tam prihajajo njihovi študenti.

Po dekanovih besedah si želijo, da bi dijaki ob odločanju za študij in poklic pogosteje pomislili na naravoslovne in tehniške smeri, saj imajo tu nenazadnje večje možnosti zaposlitve. A opažajo, da so med dijaki ti poklici večinoma neznani. Pri računalništvu in informatiki to ni problem, ker je to danes zelo popularna izbira, drugače pa je na primer pri gospodarskih inženirjih, je dejal Žalik.

Na fakulteti za elektrotehniko v Mariboru sicer nimajo težav s številom vpisanih študentov, saj vedno uspejo zapolniti vsa vpisna mesta. Težava je le, da ne pridejo pravi ljudje in ker je študij zelo zahteven, ga ne končajo vsi. Dijaki velikokrat tudi izbirajo smer študija po nekem črednem nagonu, je prepričan dekan.

Po besedah Mateje Ploj Virtič z mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko bi bilo treba osnovnošolske in srednješolske programe pogosteje posodabljati, da bodo lahko sledili napredku na področju naravoslovja in tehnike ter posledično razvijali sposobnosti in zanimanje mladih zanju. Ob tem je opozorila na velik upad števila učiteljev naravoslovja, ki jih zna v Sloveniji že v nekaj letih primanjkovati.

Prav učitelji so po besedah Islama Mušiča iz Šolskega centra Velenje ključni pri vzbujanju zanimanja mladih do določenega predmeta. Zato je za sloves določene fakultete pomembno tudi to, kako delajo in kaj govorijo nekdanji diplomanti te fakultete. Ravnatelj ljutomerske gimnazije Zvonko Kustec meni, da je mogoče zanimanje dijakov vzbuditi z njihovim vključevanjem v študentske projekte ali pomočjo študentov in visokošolskih profesorjev pri dijaških raziskovalnih nalogah.

Ravnatelj ekonomske šole iz Murske Sobote Darko Petrijan pa si želi, da bi bile fakultete bolj povezane z gospodarstvom, da bi tako dijaki dejansko videli v njih možnosti za lastno izpopolnitev in uspeh. Nekdanji ravnatelj Srednje elektro-računalniške šole Maribor Ivan Ketiš je ob tem omenil stereotipe, ki so še vedno močno prisotni, na primer da dekleta ne sodijo na takšne fakultete.