Odmevni dogodki v 2016 na svetovni ravni
Svet
Na predsedniških volitvah v ZDA je slavil Donald Trump, ki bo položaj zasedel v začetku prihodnjega leta, Evropska unija se je s Turčijo dogovorila o uravnavanju migrantskega toka, povezava pa se je soočala tudi z notranjimi težavami. V Siriji še vedno divja državljanska vojna, čeprav je režim prevzel nadzor nad Alepom, zaostrili pa so se tudi odnosi med zahodom in Rusijo.
Dogajanje v svetu je za Radio Ognjišče komentiral profesor s fakultete za družbene vede Bogomil Ferfila.
Trump bo deloval tako, kot mu bodo veleli svetovalci
Na ameriških predsedniških volitvah je presenetljivo slavil republikanec Donald Trump. Položaj bo prevzel sredi januarja. Prof. Bogomil Ferfila od Trumpa ne pričakuje bistvenih sprememb v ameriški zunanji politiki. »Osebno menim, da Trump o zunanji politiki ne ve kaj dosti, vsaj kar je pokazal na soočenjih. Pričakujem, da bo deloval tako, kot mu bodo svetovali svetovalci. Večina njegovih svetovalcev na zunanjepolitičnem in varnostnem področju je generalov pokojnih generalov. Zato pričakujem trdo republikansko, vojaško linijo, ki bo v primerjavi z Obamovim pristopom v zunanji politiki, ki je temeljil predvsem na pogajanjih in poudarjanju t. i. mehke moči ZDA. Trump pa bo tako kot vsi republikanci pred njim poudarjal trdo moč ZDA, ki je v veliki meri odvisna predvsem od njene oborožitve.
Razmere v Siriji ugodne za sklenitev mirovnega sporazuma in prekinitev sovražnosti
Razmere pa so zaostrene še vedno tudi v Siriji, kjer poleg režimskih sil in upornikov bijejo bitko tudi velesile vsaka s svojim interesom. Prof. Ferfila pojasnjuje, da je za končanje vojne treba vzpostaviti premirje, nato pa imenovati prehodno vlado, ki določi ustavodajno skupščino, ki sprejme ustavo, na osnovi le-te pa se izvedejo volitve. »Seveda je v državi, kjer je razseljenih šest milijonov ljudi, težko izvesti volitve. Težava je edino, kako to uresničiti.« Razmere v Siriji konec leta 2016 so po njegovi presoji »bolj ugodne«, kajti po koncu 4-letne bitke v Alepu se je tehtnica vojne sreče prepričljivo nagnila na Asadovo stran. »To bo verjetno vse tisto široko mrežo uporniških skupin, ki jih podpira predvsem Turčija, ZDA in zahod, tudi Savska Arabija bolj prisililo k pogajalski mizi. To se mi zdi dobro, kajti Rusija je tista na strani Asadovega režima, ki lahko privede Asada k pogajalski mizi. Brez pogajanj obeh vojskujočih strani ne bo konca vojne,« je zatrdil Ferfla.
Rusija-Kitajska-Iran je močan nasprotnik ZDA
Odnosi med Rusijo in zahodnimi državami so na najnižji ravni. Na Moskvo z krepi pritiskajo tako ZDA, kot članice Evropske unije. Si lahko v novem letu obetamo spremembe? Prof. Ferfila: »Rusija je, podobno Kitajska, stopila na pot neke pozicije svetovne velesile, ko se ne uklanja več vlogi ZDA kot edini svetovni velesili. Rusija in Kitajska se tesno povezujeta, na področju Bližnjega vzhoda, kjer so razmere najbolj zaostruje, je še Iran. Ta trojka je dostojen, rekel bi, da celo premočen nasprotnik, kar kaže tudi trenutna situacija, zlasti v Siriji.« Po njegovem mnenju je Rusija povečala svojo vlogo na Bližnjem vzhodu tudi kot nekakšen substitut delovanja v Ukrajini, sankcij EU in zahoda proti Rusiji v povezavi z njeno zasedbo Krima in delovanjem v vzhodni Ukrajini. Še enkrat je spomnil na Trumpove svetovalce, ki bodo vodili zunanjo in varnostno politiko. »Verjetno bo potencialno zbliževanje ZDA-Rusija zelo upočasnjeno, saj o ti generali odraščali v obdobju hladne vojne. Jasno pa postaja, da te sankcije zahoda in Unije proti Rusiji niso posebej učinkovite. V času blokade je Rusija celo povečala kmetijsko proizvodnjo.«
Turčija bi z vstopom v EU povečala evropski trg
Evropska unija se je tudi v preteklem letu soočala s problemom migracij. S Turčijo se je dogovorila za zajezitev toka, unija se je sicer večkrat znašla pod različnimi pritiski Ankare, prav tako pa se je Turčija soočila tudi z državnim udarom. Kaj to pomeni za približevanje Turčije uniji in izvajanje dogovora o migrantih? »Predstava Unije in tudi Slovenije o Turčiji je precej napačna. Turčija je sorazmerno razvita država, je 17. največje gospodarstvo na svetu. Če bi se pridružila EU, bi to povečalo evropski trg za 20 odstotkov. Je glavna strateška sila, ki obvladuje Bližnji vzhod, Kavkaz, severno Afriko. Z vseh teh vidikov bi vstop Turčije pomagal EU.« Ferfila je pojasnil, zakaj je Erdogan v Turčiji tako priljubljen – ker je, podobno kot Putin – državo ekonomsko povsem obnovil. Po njegovem Turčija ne bo spustila begunskega vala v Evropo, kajti gre za državo, ki veliko daje za pomoč beguncev. Turčija pa bo tudi zelo potrebovala Unijo za urejanje razmer v Siriji in Iraku, ko se bo vojna končala, ko bo IS uničena, kajti njen temeljni cilj je, da ne pride do nastanka Kurdske države.
Odhod Velike Britanije
Evropska unija pa se sooča tudi z drugimi težavami. Velika Britanija se je odločila, da zapusti povezavo, prav tako so voditelji o številnih vprašanjih neenotni, zato je včasih težko sprejeti nujne odločitve. Kaj to pomeni za prihodnost Evropske unije? »EU je na razpotju, saj se b morala končno odločiti, ali iti v smeri večjega povezovanja držav – v tem pogledu je odhod Britanije pozitiven, saj je Britanija najbolj ovirala zbliževanje evropskih držav – druga, slabša alternativa, pa je postopek nadaljevanja razpada Unije, če se bodo odločile izstopati tudi ostale najbolj razvite države.«
Terorizem ne izbira ciljev
Evropo in tudi bližnjo okolico je v preteklem letu pretreslo več terorističnih napadov. Se bomo morali na takšne varnostne okoliščine navaditi? »Terorizem ne izbira ciljev oz. jih izbira udi na razvitem zahodu, zato so bile te države tudi cilji velikih terorističnih napadov. Deloma je to odraz njihove kolonialne preteklosti, kajti v 60., 70., 80. letih so te države pobrale vse islamske ekstremiste iz severnoafriških držav. Osamljene volkove, kot je bil Tunizijec v Belinu, ni mogoče preprečiti.«
