Populizem ali ne – 2. januar je spet dela prost dan
Slovenija |
Po štirih letih bo 2. januar spet dela prost dan. O tem so na dopoldanski izredni seji odločali poslanci. Za turistično in gostinsko dejavnost bodo učinki tega ukrepa večinoma pozitivni, kljub temu, da morajo delodajalci svoje zaposlene na praznik plačati več. Del gospodarstva pa opozarja na zmedo zaradi nepredvidenih sprememb, ki prinašajo zaplete v logistiki, težave pri usklajevanju proizvodnje in izpad dohodka.
Poslanci so dosegli presenetljivo visoko stopnjo soglasja o vrnitvi 2. januarja med proste dni, kot je to običajno za glasovanje o populističnih ukrepih. Prevladal je argument SMC, da se ljudem vrača to, kar jim je bilo v obdobju varčevanja po krivici odvzeto. Marko Ferluga SMC je kljub temu glasoval proti. Če so bili proti, ko je tak predlog vložila ZL, bi se tega načela zdaj morali držati, je pojasnil. „To je po mojem prehitra poteza, ne vem, če je bila tehtno premišljena, kar se tiče gopodarstva.“
Združena levica je pobudo podprla, a z nekoliko grenkim priokusom. „Ker se to dela pet pred dvanajsto, ko so že natisnjeni koledarji, ko ljudje niso pripravljeni na to. Naš predlog je bil pravočasen in z istimi argumenti, ki jih zdaj podaja SMC,“ je povedala Violeta Tomič.
Da gre za predvolilni bonbonček je bil tudi glavni očitek opozicijskih SDS in NSi. Žan Mahnič je vlado opozoril še: „Gospodarska situacija še zdaleč ni taka, da bi lahko prekomerno zapravljali, kot to počnete trenutno vi. 80 milijonov evrov za tiste, ki imajo že zdaj več kot tisti, ki životarijo vsak dan. 40 milijonov evrov za zdravnike, 210 milijonov evrov še neizpogajanih za javni sektor, 30 milijonov evrov za 1. januar. Vi boste samo v dveh mesecih zapravili 40 odstotkov tega, kar je ZUJF privarčeval.“
V NSi niso predloga ne podprli in mu ne nasprotovali, so pa z amandmajem skušali doseči, da bi namesto 2. januarja in 2. maja med proste dneve umestili 6. januar in veliki petek.
Za turistično panogo je prost dan večinoma pozitivna novica, medtem ko bodo sodišča sodne naroke prestavila. Trgovine bodo delovni čas prilagodile prazničnemu.
Težave bodo imela predvsem podjetja, ki so izvozno naravnana, saj v večini držav 2. januar ni dela prost dan. Da bodo podjetja naročila lahko izvršila, bodo morala plačati delavcem nadurno ali praznično delo ali pa preložiti dobavo. Stroški dela v zasebnem sektorju bodo zato po oceni GZS višji za 10 milijonov evrov. Hkrati v predelovalni dejavnosti izguba enega delovnega dneva prinaša približno 100 milijonov evrov izpada prihodkov in 27 milijonov evrov nižjo dodano vrednost. Obrtniki pravijo; če želi parlament zganjati populizem, naj raje zniža prispevke in obremenitev plač.
Pravnica Verica Trstenjak, profesorica za evropsko pravo na dunajski univerzi pravi, da tako nenadne spremembe povzročajo poslovno negotovost, česar si varno in stabilno poslovno okolje ne sme privoščiti
Predstavniki delodajalcev v Državnem svetu bodo skušali praznični drugi januar ustaviti z odložilnim vetom, čeprav veliko možnosti za uspeh veta ne vidijo.
