Zunanji ministri EU o krepitvi evropske obrambe in Trumpu
Svet Petra Stopar
Zunanji ministri Evropske unije na skupnem zasedanju z obrambnimi kolegi v Bruslju razpravljajo o odnosih s Turčijo ter o novi varnostni in obrambni strategiji Evrope. Razprave se udeležujeta tudi slovenska ministra Karl Erjavec in Andreja Katič. Neformalno so izmenjali tudi mnenja o novoizvoljenem ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu.
Kot je ob prihodu na zasedanje v zvezi z vzpostavljanjem novih obrambnih struktur Evropske unije dejala visoka zunanjepolitična predstavnica Federica Mogherini, »ne gre za vojsko, gre za to, kako že jutri zagotoviti učinkovitejšo skupno obrambo in varnost, že zdaj pod evropsko zastavo izvajamo sedemnajst skupnih operacij in misij, imamo pa ogromno neizkoriščenih možnosti«.
Britanski zunanji minister Boris Johnson je znova poudaril, da morajo vsi zvišati obrambne izdatke. Prag dveh odstotkov BDP za obrambo so si zastavile članice zveze Nato. Poleg Velike Britanije ga izpolnjujejo le ZDA, Grčija in Estonija, zaradi česar je bil Trump kritičen že med kampanjo, ob tem pa ga je Johnson podprl: »Osebno menim, da bi bilo dobro, če bi evropske države pokazale več odgovornosti in obrambi namenile malo več denarja.« Hkrati je poudaril, da bi morale biti obrambne strukture Evropske unije komplementarne Natovim in ne bi smele spodkopavati mehanizma, ki deluje že 70 let, Trumpovo zmago pa označil kot priložnost v času velikih sprememb. Visoka zunanjepolitična predstavnica si želi čimprejšnjega obiska v Washingtonu in Trumpove udeležbe na enem od zasedanj v Bruslju.
Sicer pa zunanji ministri danes govorijo tudi o pristopnih pogajanjih s Turčijo. Po napovedih Mogherinijeve bodo odločitev o tem, ali bo približevanje te države Evropski uniji ustavljeno ali ne, naslednji mesec sporočili ministri za evropske zadeve. Bruselj izraža izjemno zaskrbljenost zaradi kršitev svobode izražanja in zapiranja medijev, aretacij visokih članov opozicije in pridržanja številnih poslancev, ki po njegovem mnenju šibijo pravno državo in spoštovanje človekovih pravic ter spodkopavajo parlamentarno demokracijo. V nedavno objavljenem širitvenem poročilu je Evropska komisija Ankaro opozorila na nazadovanje na področju vladavine prava in temeljnih pravic ter svobode izražanja in medijev. Posvarila jo je tudi pred nesprejemljivostjo smrtne kazni.
Da takšna država v Evropski uniji nima kaj iskati, je bil danes jasen vodja avstrijske diplomacije Sebastian Kurz in bil kritičen do kolegov: »Skrbi me, da se zaradi begunskega dogovora s Turčijo nekateri obnašajo, kot da se v tej državi nič ne dogaja in se o tem nočejo pogovarjati, resnica pa je, da se dogodki odvijajo v zelo negativni smeri.« Belgijski minister Didier Reynders pa je dejal, da unija mora premisliti o odnosih s takšno državo in da si mora drzniti o svojih skrbeh razpravljati s turškimi oblastmi. Odločitve, povezane s pristopnimi pogajanji, morajo članice unije sprejeti soglasno.
Novoizvoljeni predsednik ZDA Trump je medtem v intervjuju za ameriško televizijo CBS dejal, da bi delal zastonj, vendar mora po zakonu prejeti vsaj dolar na leto za opravljanje predsedniške funkcije. V odzivu na namig, da je predsednikova plača približno štiristo tisoč dolarjev, je takoj dejal, da tega denarja ne potrebuje.
Medtem ko nekateri njegovi nasprotniki v ZDA še vedno protestirajo zaradi izjav o izgonu več milijonov priseljencev, je Trump to napoved v intervjuju podrobneje pojasnil z besedami: »Najprej bomo iz države izgnali ali zaprli zločince in ljudi, ki imajo kriminalno preteklost, člane tolp, preprodajalce … veliko jih imamo. Verjetno dva, če ne tri milijone. Potem, ko bomo zavarovali mejo in ko se bo vse normaliziralo, pa bomo odločali o ostalih nezakonitih in neregistriranih priseljencih, ki so dobri ljudje, a vseeno se bo treba odločiti.«
Na položaj šefa svojega kabineta je medtem že imenoval predsednika Nacionalnega odbora republikanske stranke Reinca Priebusa. Vodja Trumpove kampanje Steve Banon pa bo zasedel položaj glavnega stratega in višjega svetovalca Bele hiše.
