Papež pri avdienci: Postanimo vsi orodja Božjega usmiljenja!

Svet | 09.11.2016, 10:38 Marjana Debevec

Papež Frančišek je današnjo katehezo posvetil dvema deloma usmiljenja in sicer obiskovati bolnike in zapornike. Jezus se je namreč v treh letih svojega javnega delovanja vedno srečeval z bolniki vseh vrst, jim bil blizu in jih je ozdravljal. Poleg bolnikov, pa tudi zaporniki živijo v omejenosti svobode. Vendar pa nam je Jezus dal možnost, da živimo svobodni kljub bolezni ali zaporu.

Človek v bolezni pogosto doživi veliko osamljenost, zato mu družba pomeni toliko kot zdravilo. »Nasmeh, božanje, stisk roke so preprosta dejanja, vendar so še kako pomembna za tistega, ki se čuti prepuščenega samemu sebi«, je dejal Frančišek in nas povabil, naj bolnikov ne puščamo brez tolažbe, nas pa brez tega, da bi nas njihova bližina obogatila. »Bolnišnice so danes katedrale bolečine, kjer pa do izraza prihaja tudi moč ljubezni, ki podpira in kaže na sočutje.«

Na enak način je papež spregovoril tudi o zapornikih. Delo usmiljenja nas vabi, naj ne obsojamo nikogar, čeprav so ti ljudje kršili zakone. »Karkoli je že storil zapornik, je od vedno ljubljen od Boga. Kdo lahko vstopi v notranjost njegove vesti, da bi izkusil, kar doživlja on? Kdo lahko občuti njegovo bolečino in obžalovanje?«, se je vprašal Frančišek in ob tem opozoril na pomanjkanje svobode, ki je ena najtežjih stvari za človeka, pa tudi na nečloveške pogoje, ki vladajo v nekaterih zaporih po svetu.

Vsi naj bi zanje postali orodja usmiljenja, je zatrdil Frančišek in povedal, da pogosto razmišlja o zapornikih ter se sprašuje, kaj jih je pripeljalo do različnih slabih dejanj. »Obenem pa čutim, da vsi potrebujejo bližino in nežnost, saj Božje usmiljenje dela čudeže. Koliko solz sem videl na obrazih zapornikov, ki mogoče nikoli prej niso jokali. To pa samo zato, ker so se čutili sprejete in ljubljene«, je še dejal sveti oče in nas povabil, naj vsi postanemo orodja Božjega usmiljenja, da bi povrnili bližnjim veselje in dostojanstvo.