Američani volijo predsednika in ostale predstavnike oblasti
Svet Andrej Šinko
Volivci v ZDA izbirajo že 45. predsednika države. Za zmago na volitvah se potegujeta republikanski kandidat Donald Trump in kandidatka demokratov Hillary Clinton. Slednji javnomnenjske poizvedbe napovedujejo zmago, vendar ta ni povsem samoumevna. Na splošnih volitvah Američani izbirajo tudi vseh 435 članov predstavniškega doma in tretjino članov senata ter številne predstavnike v zveznih državah.
Volitve v ZDA potekajo tako, da najprej glasove oddajo volivci, nato predsednika izbere 538 elektorjev. Teh je v posamezni zvezni državi od 3 do 55, odvisno od števila prebivalcev. Kandidat praviloma dobi glasove vseh elektorjev v zvezni državi, kjer ga volivci večinsko podprejo, za končno zmago potrebuje 270 elektorskih glasov.
Za končno zmago na ameriških predsedniških volitvah bo nujno osvojiti neodločene države. Nekateri analitiki poudarjajo, da mora Trump, če želi zmagati, osvojiti Florido, Ohio in Severno Karolino. Profesor s Fakultete za družbene vede Bogomil Ferfila pravi, da zmaga Clintonove, kljub prednosti v javnomnenjskih anketah, ni gotova. Ob tem opozarja na dva ključna elementa: »Prvič, še vedno je precejšen delež prebivalstva neodločen, približno 10 do 12 odstotkov, in drugič, sramežljivih Trumpovih volivcev, ki v anketah javnega mnenja pravijo, da bodo glasovali za Hillary, v resnici pa bodo podprli bolj ekstremnega kandidata Trumpa.«
Clintonova je veliko naporov vložila v to, da bi osvojila Michigan in Pensilvanijo, s čimer bi nevtralizirala morebitno zmago Trumpa na Floridi. Zmaga v tej zvezni državi prinaša kar 29 elektorskih glasov. Zanimivo je predvsem to, da je v preteklosti veljala za tradicionalno republikansko, vendar je v njej nazadnje kar dvakrat slavil demokrat Barack Obama. Ferfila to vidi kot posledico, da je »na Floridi veliko latinosov, ki so najhitreje rastoča prebivalstvena skupina« in podpira demokrate tudi zaradi kontraverznih Trumpovih izjav.
Visoka udeležba na predčasnem glasovanju
Več kot 45 milijonov ljudi oziroma četrtina vseh predvidenih volivcev je že predčasno oddala glasove, v primerjavi s preteklimi volitvami pa naj bi na volišča odšlo več afro in latinoameričanov. Ferfila pravi, da je to dobro za Clintonovo, vendar dodaja, da se mora demokratska kandidatka bati predvsem nižje udeležbe temnopoltih, za katere je značilno, da običajno ne glasujejo množično. »Za Trumpa bi pa bilo seveda boljše, če bi manjšine glasovale v manjšem številu, kajti manjšine so izrazito proti izvolitvi Trumpa,« je še pojasnil Ferfila.
V ZDA bodo izvolili tudi druge predstavnike oblasti
Na splošnih volitvah Američani poleg novega predsednika volijo tudi vseh 435 članov predstavniškega doma in tretjino članov senata. Izbrali pa bodo tudi guvernerje 12 od skupno 50 zveznih držav. Prav tako v ZDA potekajo volitve v državne kongrese, mestne svete, za župane in številni referendumi, med drugim v devetih zveznih državah o legalizaciji marihuane, v dveh pa o prepovedi smrtne kazni.
