Ob svetovnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč pobude k obravnavam po nezgodah
Slovenija Andrej Šinko
Vsako leto 20. novembra obeležujemo dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Slovenija se je na tem področju od leta 2001 do 2007 z repa najbolj nevarnih evropskih držav premaknila v sredino. V Zavodu Varna pot si želijo še boljših rezultatov. Ob letošnjem dnevu poudarjajo, da je za žrtve nesreč potrebno poskrbeti tudi po končani rehabilitaciji, prav tako pa opozarjajo na nujnost, da se poskrbi za svojce, ki so v prometnih nesrečah izgubili bližnje.
Predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba je poudaril, da je Slovenija na področju prometne varnosti in pomoči žrtvam nesreč ter njihovim svojcem naredila izjemen premik. »Temu botruje vzpostavitev sistema državne uprave, zdravstva, sodstva, sociale in nevladnih organizacij, ki so skupaj začeli izvajati številne aktivnosti za večjo prometno varnost,« je dejal Štaba, ki je opozoril tudi na vzpostavitev boljše prometne infrastrukture, menedžment prometne varnosti ter na primernejše obnašanje udeležencev cestnega prometa.
Vodja projektov na Zavodu Varna pot Katja Blatnik pa je v pogovoru za Radio Ognjišče poudarila, da je svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč zasnovan z namenom, da opominja javnost in posameznike na nevarnost v prometu, hkrati pa da se spomnimo oseb, ki smo jih izgubili v nezgodah, da se spomnimo na poškodovane, vse stiske in svojce, ki so izgubili bližnje.
Ob tem je opozorila, da v Sloveniji med vožnjo še vedno radi telefoniramo, vozimo pod vplivom alkohola, vozimo prehitro in s prekratko varnostno razdaljo, ne upoštevamo ranljivejših udeležencev v cestnem prometu, predvsem pešcev, kolesarjev, motoristov.
Radonjičeva: Ponesrečenci in svojci potrebujejo psihološko pomoč
V ospredju letošnjega dneva je predvsem obravnava po prometni nezgodi s poudarkom na zdravstveni in psihološki oskrbi. »Ljudje po takšnih prometnih nezgodah, ko postanejo neposredne ali posredne žrtve, potrebujejo oporo in pomoč. To jim lahko nudijo svojci, bližnji, osebe, ki so to same preživele, večkrat pa potrebujejo tudi strokovno pomoč,« je povedala klinična psihologinja Vesna Radonjič. Ob tem je dodala, da ljudje morajo imeti možnost psihološke pomoči v obliki svetovanja, podpore, pomoči v obliki ugotavljanja posledic in pomoči pri vzpodbujanju okrevanja.
Vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun pa pravi, da psihološko pomoč zagotavljajo tudi policistom, ki obravnavajo hude prometne nesreče, slednji pa naj bi po njegovih besedah takšne nesreče zadnje čase obravnavali še z večjim občutkom do žrtev in s posebno obzirnostjo predvsem do mlajših udeležencev.
Medsebojno pomoč si nudijo tudi svojci žrtev prometnih nesreč
Ambasadorka Zavoda Varna pot Lilijana Mavec, ki je pred več kot desetletjem izgubila hčerko v prometni nesreči, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejala, da svojci umrlih v nesrečah in poškodovani po zdravljenju takrat niso imeli toliko možnosti pomoči. Pojasnila je, da danes obstajajo številne nevladne organizacije, ki pomagajo ponesrečencem in svojcem preminulih v nezgodah. »Ena od takšnih pomoči je tudi naša skupina za samopomoč, kjer se s starši, partnerji in drugimi osebami, ki so nekoga izgubili, srečujejo in poskušajo najti skupno pot oziroma vzajemno pomoč, vse skupaj pa vodi psiholog, ki je za to usposobljen,« je dejala Mavčeva.
Ob tem je poudarila še, da sta z možem pred leti povezala tudi z nekaterimi duhovniki, ki darujejo svete maše za umrle v prometnih nesrečah, poškodovane in njihove svojce. Skupaj s slednjimi sooblikujeta maše s petjem, branjem beril in na druge načine, po mašah pa s svojci žrtev spregovorita tudi o lastnih izkušnjah, prisluhneta njihovim težavam in jim predstavita tudi možnosti pomoči.
