Zdravniki nadaljujejo stavko

Slovenija | 15.11.2016, 16:46 Andrej Šinko

Zdravniki še vedno stavkajo s 40-urnim tedenskim delovnikom, v četrtek pa bo stavkovni odbor odločal, če bodo stavko zamrznili ali zaostrili. Zadnja zahteva Fidesa, ki je presenetila vlado, se nanaša na izločitev zdravnikov iz sistema plač v javnem sektorju.

Koalicija bo odločitev sprejela v četrtek, minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa je danes poudaril, da izstop iz sistema plač javnega sektorja še ne pomeni več denarja. Premier Miro Cerar je pozval obe strani, da naredita vse, da se stavka čim prej konča. Ob tem pa je izrazil tudi obžalovanje, da so se nekateri predlogi zdravniškega sindikata pojavili zadnji hip. Zdravniška stavka ne koristi nikomur in je boleča za vse udeležence, najbolj za bolnike, je še dejal premier po pogovoru z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem in ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc.

Kolar Celarčeva je ocenila, da je z vladno pogajalsko skupino naredila vse, da so pripravili približevalne predloge. Po njenih besedah so se z zdravniškim sindikatom skoraj v celoti uskladili v petih od osmih zahtev, v ostalih treh pa so se temu »zelo približali«. Že včeraj je sporočila, da je vladna stran sprejela standardne in normative ter variabilno nagrajevanje, prav tako pa se je zavezala, da bodo zaposlovali zdravnike, ki bodo prišli iz sistema specializacij. Variabilni del plače, ki naj bi bil uveden prihodnje leto, bo določen na osnovi učinkovitosti, boljše kakovosti storitev in krajših čakalnih dob.

Zaradi omenjenega napredovanja v pogajanjih Fides stavke ni zaostril, kot je napovedoval sprva. Zdaj pa od vlade pričakuje, da se do četrtkove seje opredeli o glavni zahtevi. Nato pa bo stavkovni odbor spet odločal, kako bodo postopali. Ne izključujejo niti zaostrovanja stavke z začetkom prihodnjega tedna, čeprav je v praksi do zaostritve prišlo že v več zdravstvenih zavodih.

Zdravniška združenja zadovoljna s pogajanji

Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina je zadovoljen s potekom pogajanj, približevanjem stališč in vse večjim razumevanjem vladne strani. Ob tem skupaj s predsednikom Slovenskega zdravniškega društva Radkom Komadino upa na čimprejšnji dogovor, saj so v mnogih bolnišnicah na robu zloma. Možina pravi, da že dolgo ni spremljal tako konstruktivnih pogovorov o zdravstvu. »Žal pa bi lahko ti pogovori intenzivno potekali že vsaj eno leto. Vse karte ima vlada na mizi vsaj eno leto,« je pojasnil. Po njegovih besedah je stavka v obliki omejitve na 40-urni tedenski delovnik razgalila vse slabosti slovenskega zdravstva. »Zdravniške organizacije smo že pred dvema oziroma tremi leti nakazale vsa izhodišča za potrebno reformo slovenskega zdravstva, da ga naredimo sodobnega, evropsko primerljivega,« je pojasnil in opozoril, da zahteva po izstopu zdravnikov iz sistema plač v javnem sektorju ni nova, je pa predpogoj za začetek zdravstvene reforme. Zato takšno zahtevo podpirajo in pričakujejo od vlade, da »bo prisluhnila temu predlogu in pokazala perspektivno držo v smeri spreminjanja zdravstva«.

Kakšno je stanje v bolnišnicah?

Drugi teden stavke zdravnikov se v bolnišnicah nadaljujejo odpovedi nekaterih nenujnih operacij, vsi nujni primeri so obravnavani. Da zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, morajo nekateri zdravniki, četudi so se pridružili stavki, delati več kot 40 ur tedensko. Med drugim poleg ptujske tudi v slovenjgraški in novomeški bolnišnici.

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor za zdaj večjih težav zaradi stavke še ni občutiti, zagotavlja vodja sindikata Fides v tej bolnišnici Boris Rižnar. Bi se pa to lahko že ob nezaostreni obliki stavke spremenilo naslednji teden, če bi si zdravniki nabrali viške ur. Za zdaj po njegovih informacijah ni bilo veliko odpovedanih operacij, saj je trenutno na razpolago tudi dovolj anesteziologov.

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana poudarjajo, da v času stavke zagotavljajo izvajanje vseh zdravstvenih dejavnosti v skladu z zakonom o stavki. Odpadejo le nenujni operativni posegi pri bolnikih, starih med 18 in 65 let. Koliko posegov je odpadlo, niso navedli.

Bolj kritične so bile že prejšnji teden razmere v ptujski bolnišnici, kjer so se stavki pridružili praktično vsi zdravniki. Ker bi to lahko pomenilo razpad sistema, na kar je opozarjal direktor Andrej Levanič, so se s sindikatom dogovorili, da bodo nekateri zdravniki podaljšali svoj delovnik na 48 ur tedensko.

V Splošni bolnišnici Celje je delo organizirano po načrtu, kot je bil pripravljen za primer zdravniške stavke. Vse nujne obravnave pa so zagotovljene v polnem obsegu, je povedal strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar. Dejal je tudi, da so zmanjšali nenujni operativni program.

Tudi drugi teden stavke v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec povprečno odpade med 30 in 70 odstotkov operacij. Da bi zagotovili neprekinjeno zdravstveno varstvo, morajo prek 40-urne tedenske omejitve delati vsi zdravniki na oddelku za pediatrijo, čeprav so se pridružili stavki, od danes dalje pa tudi zdravniki travmatologi, ker drugače kljub stavki ne morejo zagotavljati optimalne oskrbe poškodovancev 24 ur dnevno, pravi v. d. direktorica bolnišnice Jasna Uranjek.

Iz Splošne bolnišnice Novo mesto so sporočili, da ob omejitvi dela na 40 ur tedensko na posameznega zdravnika že odpada redni program določenih dejavnostih. Ker na nekaterih oddelkih zdravniki ne zmorejo v celoti zagotoviti storitev, ki so zakonsko določene, pa so njihovi predstojniki primorani razpisovati določene zdravnike za delo preko 40-urnega tedenskega delovnika.

Strokovna direktorica Splošne bolnišnice Brežice Mojca Savnik Iskra je pojasnila, da za zdaj še zmorejo delo v okviru 40-urnega tedenskega delovnika, nekaj malega operacij pa so morali odpovedati. Nujne posege sicer ves čas stavke izvajajo, nekateri zdravniki pa so v teh primerih podaljšali svoje delo. Večji zapletov v brežiški bolnišnici do konca tedna ne pričakujejo, je še dejala.

V Splošni bolnišnici Izola navkljub stavki zaenkrat večjih odpovedi posegov še ni, je pojasnil Damjan Polh iz Fidesa. Zdravniki povečini spoštujejo 40-urni delovnik. Delo pa poteka namesto v štirih le v treh operacijskih sobah, kar pomeni tri do štiri operacije na dan. Nekaj ambulant je prenaročenih, nekaj pa odpovedanih.

V Ortopedski bolnišnici Valdoltra v prejšnjem tednu zaradi stavke niso odpovedali nobenih posegov v okviru rednega programa, zato pa niso izvajali programa v okviru projekta ministrstva za zdravje za skrajševanje čakalnih dob, ki se izvaja izven rednega delovnega časa. V Valdoltri sicer predvidevajo, da bodo do konca tega tedna še uspeli izvajati program podobno kot do zdaj. Bodo pa v primeru nadaljevanja stavke tudi sami imeli velike organizacijske težave.

V šempetrski bolnišnici navajajo, da je v prvem tednu stavke odpadlo sedem nenujnih operacij na področju travmatologije in dve na področju ortopedije, medtem ko program na področju ginekologije, okulistike in otorinolaringologije ni bil okrnjen. Operacije so odpadle predvsem zaradi nenadne odsotnosti anesteziologov zaradi bolezni.

V Splošni bolnišnici Jesenice na internem oddelku ni večjih sprememb pri obravnavi bolnikov, saj večina sodi med bolnike s kroničnimi boleznimi oziroma so starejši od 65 let. Na ginekološkem oddelku pa bo tudi ta teden odpovedanih nekaj nenujnih ambulantnih pregledov, medtem ko odpovedi operativnega programa za ta teden ne načrtujejo.