Ministri EU o skupnem evropskem azilnem sistemu
| 13.10.2016, 12:32 Petra Stopar
Ministri Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve se na današnjem zasedanju v Luksemburgu pogovarjajo o migracijah, vzpostavitvi skupnega azilnega sistema ter nadzoru meja. Zasedanja se v imenu slovenskega notranjega ministrstva udeležuje državni sekretar Andrej Špenga.
Čeprav končnih odločitev na današnjem sestanku ministrov držav članic ni pričakovati, pa je pristojni komisar Dmitris Avramopulous ob prihodu poudaril, da so že zdaj članice odločene in enotne glede reforme evropskega azilnega sistema, zato si obeta plodno razpravo.
Prepričan je, da če bi imeli skupen in učinkovit evropski azilni sistem že pred tremi leti, se danes ne bi soočali s takšnimi težavami, a izrazil optimizem v uspešno in hitro vzpostavitev sistema: „Naš cilj je zaustaviti nezakonite migracije že na mejah Evropske unije. To pa bomo dosegli le s pomočjo sodelovanja tretjih držav, kot je Turčija, s katero imamo učinkovit dogovor, prav tako si prizadevamo okrepiti dialog na področju migracij z afriškimi državami v zameno za razvojno pomoč in gospodarsko sodelovanje.“
Ministri na zasedanju razpravljajo tudi o ukrepu za varovanje schengenskega območja, kot je nedavno ustanovljena Evropska mejna in obalna straža. Tudi nemški minister Thomas de Maiziere je ocenil, da so članice ukrepom zavezane in predane, saj kot je spomnil: „V rekordno hitrem času smo okrepili in razširili agencijo za nadzor zunanjih meja Frontex, verjamem, če želimo v roku leta ali leta in pol vzpostavili tudi skupni evropski azilni sistem, kar je tudi moj namen, potrebujemo za pripravo zakonodaje dober tempo.“
S krepitvijo Frontexa na zunanjih mejah unije in v Sredozemlju je zadovoljen avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka, a se zavzema za še strožje ukrepe na meji ter pospešitev postopkov vračanja beguncev, ki so jim prošnjo za azil zavrnili. Spomnimo, da je bila Avstrija tarča kritik zaradi napovedi, da bo kljub Schengnu znova uvedla kontrole na meji z Italijo. Po Sobotkovih besedah ljudje ne bodo nehali prihajati, če jim bo Evropska unija še naprej dopuščala vložitev prošenj za azil po tistem, ko jih bo rešila s čolnov v Sredozemskem morju.
