Pregled domačih dogodkov od. 21. do 28. oktobra

Slovenija | 30.10.2016, 09:45 Tone Gorjup

V središču pozornosti minulih dni je bil krščanski pogreb več kot 770 žrtev povojnih pobojev iz rova sv. Barbare v Hudi jami na mariborsko pokopališče Dobrava. Praznovali smo misijonsko nedeljo, obhajali 30 let Duha Assisija, dočakali še eno interpelacijo zoper ministrico Anjo Kopač Mrak, praznovali dan suverenosti ... O tem in še nekaterih dogodkih iz politike, kulture in športa v tokratnem pregledu od petka do petka.

Misijonska nedelja

Minulo nedeljo smo obhajali že 90. misijonsko nedeljo. Osrednje praznovanje so pripravili v misijonskem središču pri Svetem Jožefu v Celju. Praznično mašo je ob somaševanju in prisotnosti duhovnikov, misijonarjev in misijonark ter prijateljev misijonov daroval celjski škof Stanislav Lipovšek. Spomnil je, da je to duhovno središče ustanovil blaženi škof Anton Martin Slomšek leta 1852, ko je tja poklical lazariste. Spregovoril je o letu usmiljenja in spomnil na prve slovenske misijonarje, med katerimi je bil na primer škof Friderik Baraga, danes pa Peter Opeka. Omenil je pomembno vlogo Misijonskega središča, ki izvaja dobrodelne akcije za pomoč misijonom. Praznovanja se je med drugimi udeležil vrhovni predstojnik Misijonske družbe lazaristov Tomaž Mavrič.

Duh Assisija

V minulem tednu se je v Sloveniji zvrstilo več dogodkov, ki jih poznamo pod skupnim imenom »Duh Assisija« oziroma »Podaj mi roko« Gre za pobudo, ki ima svoj začetek v prvi svetovni medverski molitvi za mir v svetu. Ta je bila 27. oktobra 1986 na pobudo sv. Janeza Pavla II. na grobu sv. Frančiška v Asissiju, zato letos praznujemo 30. obletnico tega srečanja Frančiškovi batje in sestre, ki delujejo v Sloveniji, so v svoji poslanici spomnili na evangeljski odlomek o usmiljenem Samarijanu ter povabili k premagovanju brezbrižnosti in iskanju miru. Vlado Kolenko je o njeni vsebini povedal: »V letošnji poslanici, ki jo je napisal brat Jaroslav Kneževič, kapucin, je tudi misel »premagaj brezbrižnost in osvoji mir«. Kajti prav ta brezbrižnost človeka, ki gleda samo na sebe, je vzrok, da marsikje po svetu ni miru.« Prvo srečanje »Podaj mi roko« so pripravili že v soboto 22. oktobra pri kapucinih v Vipavskem Križu. V ponedeljek zvečer so v galeriji Družina v Ljubljani odprli razstavo 30 let Duha Assisija. Predstavil jo je avtor p. Janez Šamperl, ki je trenutno član mednarodne minoritske skupnosti v Assisiju. Najprej je spomnil na prvo srečanje sredi osemdesetih let: »Zares je takrat papež Janez Pavel dosegel morda edinstveni korak v zgodovini, ko je v času hladne vojne, ki je takrat bila, dosegel, da ni prišlo do katastrofalne vojne. Takrat je papež zavpil v Assisiju ’Ali mir ali katastrofalna vojna’. In takrat se je začelo obračati na bolje.« Šamperl je skušal z razstavo spomniti na pomembne dogodke, srečanja, ki so se v teh trideseti letih dogajala. Na vsakem panoju je tudi kakšna zanimiva vodilna misel iz teh srečanj. Dodal je tudi odmeve na Duh Assisija v Sloveniji. Razstavo je odprl nadškof Stanislav Zore, tudi sam Frančiškov brat. Za 27. oktober so srečanje ’Podaj mi roko’ pripravili pri frančiškanih v Mariboru v baziliki Matere usmiljenja. Molitvena srečanja so imeli sicer v vseh skupnostih Frančiškovih redov.

Pogreb žrtev iz rova sv. Barbare

V spominskem parku mariborskega pokopališča Dobrava so minuli četrtek pokopali 778 žrtev povojnih pobojev iz rova sv. Barbare v Hudi Jami pri Laškem. Množično morišče so odkrili pred dobrimi sedmimi leti, zadnja leta pa so posmrtni ostanki žrtev iz vodoravnega dela rova in tistih, ki so jih že izkopali iz jaška, počivali v plastičnih zabojih v zasilni kostnici v rudniku. Pogrebna slovesnost se je začela z mašo zadušnico v mariborski stolnici, ki jo je daroval nadškof Alojzij Cvikl. Z njim so somaševali apostolski nuncij nadškof Juliusz Janusz, škof Stanislav Lipovšek, nadškof Marjan Turnšek, škof Jožef Smej in vojaški vikar Matej Jakopič. Iz sosednje Hrvaške so prišli škofje Josip Mrzljak, Mile Bogović in Jure Bogdan, iz Bosne in Hercegovine pa vojaški škof Tomo Vukšić. Znano je namreč, da so med žrtvami v rovu sv. Barbare tudi Hrvati. Nadškof Cvikl je v pridigi povabil k prizadevanju za resnico ter medsebojno odpuščanje in spravo. Dejal je tudi: »Upamo, da bo pokop posmrtnih ostankov teh žrtev omogočil njihovo poznejšo sledljivost in da bomo v prihodnosti o teh pokojnih izvedeli: kdo konkretno so te žrtve, da jih bo nekoč mogoče z imeni in priimki ter drugimi podatki o njih pokopati v njihove domače družinske grobove.« Spomnil je, da so slovenski škofje pozdravili prizadevanja državnih ustanov in civilnodružbenih organizacij, da se končno zagotovi pokop vseh izvensodno umorjenih žrtev po II. svetovni vojni. O žrtvah iz rova sv. Barbare pa je nadškof Cvikl dejal: »Želja, da bi bile vse žrtve iz Hude jame pokopane v spominskem parku Teharje, je bila tudi želja nas, slovenskih škofov, saj so s strani mnogih svojcev Teharje sprejete, kot poseben kraj spomina na te žrtve. Možnosti tega niso dopuščale, tako se je za zadnji kraj počitka za vse te žrtve izbralo dobravsko pokopališče tukaj v Mariboru.« Maši zadušnici je sledil pogreb na pokopališču Dobrava. Tam je zbrane v imenu svojcev žrtev nagovoril predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik. Nagovor je začel z besedami, da so pred sedmimi leti odkrili Hudo Jamo, skrito za enajstimi pregradami. Po skoraj osmih mesecih odstranjevanja ovir so pred sabo zagledali množico še nerazpadlih trupel. Sušnik je zatem nadaljeval: »Razumevanje današnjega dogodka terja premislek o vrednotah slovenskega naroda. Naš narod je razdeljen. Vir delitev niso človeška trupla, ki iz 600 in več prikritih morišč širom Slovenije prihajajo na površje. Vir delitev tudi niso tisti, ki ta morišča odkrivajo ali obeležujejo. Vir delitev je odnos do zločina, ki je te žrtve in ta morišča povzročil.« Pri grobu je spregovoril tudi predsednik države Borut Pahor. Razmišljal je o odpuščanju, spravi in strpnosti, nagovor pa sklenil z besedami: »Življenje je prekratko, da bi sovražili. Morda prav zato skozi več kot dva tisoč let človeške civilizacije in kulture svetijo Antigonine besede: »ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu.« Tudi pogrebni obred je vodil nadškof Alojzij Cvikl. Pri zadnjem slovesu se je zbralo tri tisoč ljudi. Med njimi so bili svojci in sorodniki žrtev, pa tudi veliko število Hrvatov na čelu s predsednico države Kolinda Grabar-Kitarović.

Še ena interpelacija Anje Kopač Mrak

Dobre štiri mesece potem, ko se je ministrica, pristojna za socialo, Anja Kopač Mrak v državnem zboru branila pred očitki interpelacije, ki jo je zaradi primera velenjskih dečkov vložila SDS, jo je zaradi tega primera doletela nova interpelacija. Med drugim so jo utemeljili na nedavni sodbi vrhovnega sodišča. Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je ob tem pojasnila: »Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je bil odvzem dečkov iz vrtca nezakonit ter da so bile njuni babici, pri kateri sta živela, z odvzemom s trani centra za socilano delo Velenje, kršene ustavne pravice.« Ministrica je interpelacijo ocenila za zlorabo družinske tragedije v ozke politične namene. Kot je dejala, bi odstopila, če bi to od nje zahteval premier Miro Cerar. Slednji je po nekajdnevnem premisleku skleni, da odstop ni potreben, Mora pa ministrica do konca leta uresničiti že dane zaveze ob prvi interpelaciji.

Marko Simoneti je odstopil z mesta predsednika in člana upravnega odbora DUTB. Čeprav so poročila o poslovanju in nadzoru tako imenovane slabe banke pozitivna, pri izplačilih prejemkov pa doslej niso bila ugotovljena neskladja s predpisi, je ugotovil, da nima več zaupanja vseh članov vlade. Ministri iz vrst DeSUS in SD so namreč dejali, da je Simoneti izgubil njihovo zaupanje, potem ko so v javnost prišli posnetki, na katerih govori o tem, kako bi se izognili določilom Lahovnikovega zakona o omejitvi plač menedžerjev podjetij v državni lasti.

Po daljšem času so se minuli torek sestali predstavniki sindikata Fides in nove vladne pogajalske skupine. Obravnavali so zahteve zdravnikov po izboljšanju njihovega položaja, ki so jih slednji predstavili že septembra lani in zaradi neodzivnosti vlade za 8. november napovedali stavko. Predsednik Fides Kondrad Kuštrin je sicer kritičen do poznega odziva vlade dejal: »Mislim, da so prvič zelo jasno pokazali, da razumejo resnost situacije, naše zahteve.« Dodal je, da se njihove zahteve nanašajo na izboljšanje razmer v zdravstvu v celoti. Minister Koprivnikar se je glede tega strinjal, pri zahtevah Fidesa o spremembi zakona o sistemu plač pa je napovedal le, da bo vlada pripravila finančno oceno morebitnega dvigovanja zgornje omejitve pri plačah zdravnikov. Kuštrin je še dodal, da stavka, ki so jo napovedali za 8. november, zagotovo bo, če vlada ne bo predstavila konkretnih in zavezujočih ponudb. To naj bi storila pri naslednjem srečanju, ki je predvideno za 3. november.

Dan suverenosti

V Kopru so se minuli torek z državno proslavo spomnili dneva suverenosti in 25. obletnice odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije. Premier Miro Cerar je ob tej priložnosti poudaril, da država, ki jo danes živimo, ni prišla kot darilo. Potrdila se je v odporu in postala v polnosti suverena prav z odhodom zadnjega vojaka JLA. Predsednik države Borut Pahor pa je Zvezi slovenskih častnikov ob dnevu suverenosti in ob 20-letnici delovanja zveze podelil srebrni red za zasluge.

Spet cenzura?

Ob dnevu suverenosti je TV Slovenija predvajala dokumentarni film Valentina Areha o Jugoslovanski ljudski armadi in njeni vlogi v nekdanji Jugoslaviji. Po mnenju nekaterih gre za enega redkih novinarskih izdelkov na nacionalni televiziji, ki je življenje v Jugoslaviji pokazal tudi z nekoliko bolj kritične strani. Dokumentarec ne govori le o vojski, ki je bila za Tita najmočneja vez socialistične Jugoslavije in ji sredstev ni manjkalo, četudi so običajni državljani stradali, ampak tudi o vodstvu komunistične partije v Sloveniji, ki se ni znala sprijazniti s prebujanjem demokratičnih sil v našem narodu. Omenjen dokumentarni film je bil začasno umaknjen iz spletnega arhiva TV Slovenija, kar so v Združenju novinarjev in publicistov zaznali kot cenzuro.

Slovenski in italijanski predsednik, Borut Pahor in Sergio Mattarella, sta v sredo v Doberdobu skupaj odkrila spomenik, ki so ga postavili slovenskim vojakom, padlim na soški fronti med prvo svetovno vojno. Kot je dejal Pahor v nagovoru, je spomenik opomnik, da vojne ne rešujejo problemov. Čeprav je Doberdob preko ponarodele pesmi znan kot "slovenskih fantov grob", je to prvo obeležje, ki opozarja na velike žrtve Slovencev na tem območju.

Državni zbor je sredi tedna sprejel novelo zakona o preprečevanju nasilja v družini. Njen cilj je zaščititi žrtve nasilja v družini in izboljšati delovanje državnih ustanov pri obravnavi tega. Novela izrecno prepoveduje nasilje v družini in telesno kaznovanje otrok, določa tudi možnosti za ukrepanje policije in sodišč. V opozicijskih SDS in NSi pa so ocenili, da novela po nepotrebnem spodbuja permisivno vzgojo.

Od 22. oktobra velja novela zakona o dedovanju, ki omejuje dedovanje premoženja osebe, ki je prejemala socialno pomoč. Del premoženja umrlega in sicer v višini prejete pomoči postane lastnina države oziroma občina, če je socilano pomoč nudila občina. Novela po drugi strani poenostavlja postopke pri mednarodnem dedovanju in uvaja možnost zahtevati prenos zapuščine brez dedičev v stečajno maso brez dedičev. Po podatkih o umrlih je približno desetina primerov, ko dediči živijo v drugi državi. Slednji se pogosto srečujejo s težavami zaradi različnih pravil o dedovanju. Da bi se omogočilo hitro urejanje dedovanja, ko to sega čez mejo, EU uvaja evropsko potrdilo o dedovanju. Potrdilo velja kot dokaz o statusu dediča v vseh državah članicah in vzpostavlja domnevo, da je vsebina listine resnična.

Kultura

V Želimljem so minulo soboto pripravili praznovanje ob 25-letnici Gimnazije Želimlje in Doma Janeza Boska. Obeležili so tudi 50 let prihoda salezijancev in s tem začetka malega semenišča, ki je predhodnik današnje gimnazije in dijaškega doma. Praznovanja so se udeležili vsi, ki so petindvajsetih letih delovanja te ustanove dodali košček v njen mozaik. Med gosti je bil ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je ustanovi čestital ob srebrnem jubileju in v Finžgarjevem duhu zaželel, da bi bilo v Želimljem še naprej veliko sonca in veliko svobode ter da bi dijaki postali svobodni ljudje, ki imajo radi Kristusa.

V Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana so po desetletju na oder znova postavili balet Romeo in Julija na glasbo Sergeja Prokofjeva in v koreografiji Yourija Vamosa. Po besedah umetniške vodja baleta Sanje Nešković Peršin so se za to odločili iz dveh razlogov: »Ker je letos Shakespearjevo leto in so predstave posvečene 400 -letnici njegove smrti. Še en razlog za ponovno postavitev predstave je, da imamo v ansamblu trenutno izjemno dobro generacijo mladih plesalcev, ki smo jim želeli ponuditi priložnost.« Za predstavo so oblikovali kar tri zasedbe. V prvi v naslovnih vlogah plešeta Lukas Zuschlag in Ana Klašnja, ki sta v naslovnih vlogah Romea in Julije plesala že pred desetletjem, v drugih dveh pa mladi plesalci. Premiera baleta je bila minuli četrtek.

Uveljavljeni dirigent Marko Munih, ki je v začetku leta praznoval 80 let, je s koncertom v Kulturnem domu Nova Gorica sklenil več kot pol stoletja dolgo umetniško kariero, med katero je bil med drugim stalni dirigent radijskih simfonikov.

Šport

Slovenska športna plezalka Janja Garnbret je po Parizu, kjer je osvojila naslov svetovne prvakinje, visoko raven pripravljenosti prenesla tudi na Kitajsko, kjer je v Xiamenu osvojila še četrto zmago v svetovnem pokalu in si tako že pred novembrsko sklepno tekmo v Kranju, 26. in 27. novembra, zagotovila skupno zmago v seštevku svetovnega pokala v težavnosti.

Slovenski kolesar Matej Mohorič iz italijanske ekipe Lampre-Merida je zmagovalec šeste etape dirke po Hainanu na Kitajskem. To je njegova prva zmaga med profesionalci na dirkah po okriljem Mednarodne kolesarske zveze. Matej Mohorič je bil sicer svetovni prvak med mladinci in mlajšimi člani.

Avstrijski Söldn je prejšnji konec tedna gostil uvodni tekmi alpskih smučark in smučarjev. Na prvem veleslalomu sezone za svetovni pokal sta točke osvojili dve Slovenki. Ana Drev je bila deseta, Tina Robnik 19.

Dan zatem je odlično nastopil Žan Kranjec. Na uvodni veleslalomski preizkušnji je osvojil četrto mesto.