AVDIO: Kaj nam sporoča dan suverenosti?
Slovenija
25. oktober je v Sloveniji že drugo leto zapored dan suverenosti. Na ta praznik se spominjamo, kako je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade zapustil ozemlje naše države. Na poseben način smo tokratni 25. oktober zaznamovali v programu Radia Ognjišče - pred mikrofon smo povabili različne sogovornike, ki so govorili o suverenosti.
Pravnik Matej Avbelj je pojasnil, da je suverenost konstitutivni element državnosti. "Država zares postane država, ko je suverena navzven, kar pomeni, da so jo priznale ostale države in mednarodna skupnost, in ko je suverena navznoter, kar pomeni, da ima oblast nad svojim ozemljem."
Avbelj se ne strinja s tistimi, ki menijo, da je Slovenija suverenost izgubila z vstopom v Evropsko unijo in zvezo Nato. Prepričan je celo, da je s članstvom v obeh svojo suverenost šele uveljavila in jo krepi, saj lahko vpliva na njune odločitve. "Če bi bila Slovenija danes izoliran otok, bi se lahko tolkla po prsih, da je absolutno suverena, vendar bi bila ta suverenost samo na papirju in ne tudi dejanska." Ob tem velja omeniti, da se v povezavi v zadnjem času veliko mnenj kreše okoli nekaterih mednarodnih pogodb. "Verjamem, da naši predstavniki na ravni Evropske unije in tisti, ki zastopajo Slovenijo, jasno vedo, da na zmanjšanje standardov ne bomo nikoli pristali," miri Matej Tonin iz N.Si.
Da je suverenost države zaščitena, če je z demokratično konstitucijo, ustavo, zaščitena njena demokratičnost, je prepričan profesor ljubljanske teološke fakultete pater Peter Rožič. "Te vrste zaščita, ki je splošna, je nujna. V tem smislu ta ostaja nespremenjena že od premikov, ki so se zgodili v slovenskem prostoru v smislu spremembe režima, suverenosti nove države, demokratizacije."
"Suverenost bi morali Slovenci malo bolj ponotranjiti in se je malo bolj zavedati," je ocenila raziskovalka na ljubljanski fakulteti za družbene vede Simona Kukovič. Politolog Mario Plešej pa je ugotavljal, da pri nas suverenosti ne čutimo, ker imamo premalo tradicije s svojo državnostjo. "Država smo postali šele pred 25 leti, medtem ko imajo ostale evropske države daljšo tradicijo državnosti." Da gre za kratko obdobje, je menil tudi zgodovinar Renato Podbersič. "To so zgodnja otroška leta z vsemi otroškimi boleznimi, ki jih je treba preboleti, da država vstopa v svoja zrela leta zdrava, okrepljena in v službi svojih državljanov." Če jim ne služi, je dodal Podbersič, država ni nič.
