SDS z novelo za prisotnost forenzikov na vojnih grobiščih
Cerkev na Slovenskem | 21.10.2016, 12:32 Petra Stopar
Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Želi zagotoviti, da bodo v postopkih izkopavanja posmrtnih ostankov oz. potrjevanja morišč obvezno in aktivno sodelovali organi odkrivanja in pregona ter sodstvo.
Po navedbah SDS se je pri aktualnih izkopih posmrtnih ostankov na moriščih pokazala pomanjkljivost, ko najdeni posmrtni ostanki ne predstavljajo dejstva, na podlagi katerega bi se začel kazenski postopek ugotavljanja storilcev in vzroka smrti žrtev. Zakon namreč v 9. členu omogoča diskrecijsko pravico, ali se kazenski postopek, navkljub jasnim najdbam posmrtnih ostankov žrtev, sploh začne ali ne. Kot so navedli, zakon »tako množične in sistematične vojne zločine izvzema iz sistema kazenskega prava in jih prepušča diskrecijski odločitvi komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč in organov pregona«.
Žrtve vojnih zločinov obravnavati enako kot vse druge umorjene
V SDS opozarjajo, da se postopki, ko pri izkopavanjih oziroma v postopkih potrjevanja morišč niso prisotni organi odkrivanja pregona ter preiskovalni sodnik, ne izvajajo v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek. »Gre za izrazito negacijo pravne države in kršitev načela, da smo pred zakonom vsi enaki in da velja pravo (kazensko pravo) za vse enako,« so zapisali.
Poudarili so, da gre za prizorišča zločinov in za žrtve, ki so bile pomorjene in jih je treba obravnavati povsem enako kot druge umorjene – po načelih kazenskega postopka. Po zavarovanju dokazov, ki mora potekati hitro, pa kazenski postopki oz. postopki ugotavljanja vzroka smrti ne smejo več ovirati dostojnega pokopa žrtev. »Zakaj so na moriščih, kjer so bili ljudje izvensodno pomorjeni, prisotni le arheologi ne pa tudi forenziki,« se je že na zadnji seji Državnega zbora vprašala poslanka in predsednica Komisije Državnega zbora za peticije, človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl. »Danes lahko tako v praksi vidimo, da ob izkopavanjih, recimo nazadnje v Košnjici, ni pristen ne preiskovalni sodnik ne preiskovalni tožilec, pa čeprav gre za mesto ali pa kraj ali prizorišče zločina. Se pravi, tukaj govorimo o morišču in ne o grobišču, kajti tukaj na tem območju so bili ljudje izvensodno pobiti, največkrat na podlagi ideološkega kriterija in seveda je jasno, da morajo biti žrtve zato obravnavano enako kot ostali umorjeni, se pravi po načelih kazenskega postopka,« je dejala v poslanskem vprašanju ministru za pravosodje Goranu Klemenčiču. Dodala je, da po mednarodnem pravu ta zločin ne zastara. »Tiste, ki so zločin storili, pa se seveda lahko po teh zakonodaji procesira kot posthumno,« je spomnila.
V Srebrenici vsaka žrtev identificirana in pokopana v svoji krsti
Če storilci niso več živi, pa bi se moral z načela enake obravnave vsaj začeti kazenski postopek in ugotoviti odgovornost, saj gre za kazniva dejanja, ki ne zastarajo in so bila inkriminirana s takrat veljavno Ženevsko konvencijo. »V Srebrenici so organi pregona ugotavljali kazensko odgovornost zločincev, zločin so obsodili in izvedli identifikacijo mrtvih oziroma postopki identifikacije potekajo. V Srebrenici je bila vsaka žrtev identificirana in pokopana v svoji krsti. V pokopih, ki jih slovenska država izvaja na podlagi zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, pa je skupini žrtev namenjena ena krsta, očitno zgolj za simbolične potrebe medijskega poročanja,« so še kritični v SDS.
