Psihoterapevti opozarjajo na nujnost ureditve svoje dejavnosti
Slovenija
Že dalj časa se vrstijo opozorila, da psihoterapevtska dejavnost v Sloveniji ni ustrezno urejena. Stroka poudarja nujnost krovnega zakona, osnutek je bil pripravljen že pred leti, a bistvenih sprememb na tem področju ni. To so ugotavljali tudi udeleženci omizja, ki ga je v preteklem tednu gostil državni svet.
Po besedah Mirana Možine s Fakultete Sigmunda Freuda je prvi in največji problem psihoterapevtske dejavnosti v Sloveniji odsotnost normativne ureditve. Drugi problem, ki ga zaznava, je premalo usposobljenih psihoterapevtov. Ocenjuje, da jih je v naši državi po najbolj optimističnih ocenah med 200 in 300, po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije bi jih potrebovali vsaj 2000.
Da nenatančno oceno psihoterapevtov lahko pripišemo temu, da v Sloveniji uradno ni poklica psihoterapevta, je pojasnila vodja delovne skupine za pripravo krovnega zakona Irena Kosovel. Predsednik Slovenske krovne zveze za psihoterapijo Tomaž Flajs je opozoril, da se pojavlja vse več slabih in nepravilno usposobljenih psihoterapevtov, saj lahko vsakdo zelo hitro odpre s. p. s psihoterapevtsko dejavnostjo, a v pogovoru s pacientom lahko naredi veliko škode, sploh če ne obvladuje dinamike odnosa med pacientom in terapevtom. Da se z dejavnostjo, ki naj bi bila strokovna znanstvena pomoč, prav zaradi neurejenosti področja ukvarja preveč šarlatanov, se je strinjal Christian Gostečnik z ljubljanske teološke fakultete. Da bi krovni zakon definiral poklic psihoterapevta kot samostojen poklicni profil, predpisal nujno izobrazbo zanj, pogoje za delovanje ter vzpostavil poklicno zbornico za stroko, ki bi uvedla register delujočih psihoterapevtov in skrbela za etično strokovno delo, je dodala Kosovelova. Spomnila je še, da je z menjavo vodstva leta 2010 zakon, ki bi uredil področje psihoterapevtske dejavnosti, ostal v predalu. Čeprav so si strokovne organizacije prizadevale za aktualizacijo teme, z izjemo načelnega pristanka in prepoznavanja, da so nujne, sprememb ni.
Kako nujno je urediti to področje, sta z nekaterimi dejstvi in podatki orisala tako Gostečnik kot tudi Janez Mlakar z novogoriške fakultete za uporabne družbene študije. Gostečnik je povedal, da se je v zadnjih 20 letih skokovito povečal obisk pri družinskih terapevtih, da so njihove ambulante polne in da v delu javnosti še naprej velja zmotno prepričanje, da gre za psihiatrične bolnike, čeprav gre v resnici za ljudi, ki so se znašli v stiski in predvsem potrebujejo sočutje. Mlakar pa je predstavil rezultate ankete, po katerih je kar 94 odstotkov vprašanih že razmišljalo o psihoterapevtski pomoči, 20 odstotkov jo je iskalo in dobilo, med temi je skoraj 80 odstotkom tudi koristila.
Nadja Čobal z ministrstva za zdravje je dejala, da si to dejavno prizadeva za urejanje področja, zato se je odzvalo vabilu na okroglo mizo in podprlo projekt, ki je omogočil šest psiholoških svetovalnic. Z njeno oceno se ni strinjala poslanka SDS Jelka Godec. Tako ona kot tudi poslanec N.Si Jernej Vrtovec sta menila, da zakon na tem področju nujno potrebujemo. Oba sta člana parlamentarnega odbora za zdravstvo. Vrtovec se je zavzel, da bo v prihodnjem mesecu sklical nujno sejo tega delovnega telesa državnega zbora, na kateri bi lahko sprejeli bolj zavezujoče sklepe o pripravi krovnega zakona. Godčeva je dodala, da parlamentarni odbor za zdravstvo lahko podpre vse rešitve, ki jih bodo dorekli strokovnjaki. "Ta argument politikov, da moramo biti enotni, da nas bodo podprli, je res močan. To moramo vzeti resno in se čim prej uskladiti," je bil ob sklepu jasen Možina, ki je vse kolege povabil k sodelovanju pri oblikovanju dogovora o skupnih rešitvah.
