Pregled domači dogodkov od 7. do 14 oktobra 2016

Slovenija | 15.10.2016, 11:42

Na pokopališču v Begunjah pri Cerknici so prejšnjo nedeljo k zadnjemu počitku položili žrtve revolucionarnega nasilja iz Krimske jame. Na Ptujski Gori je romanje po Sloveniji sklenil milostni kip Fatimske Matere Božje. Na praznik Rožnovenske Matere Božje so na Brezjah blagoslovili relikvije svetega Janeza Pavla II., ki je pred 20 leti molil pred milostno podobo Marije Pomagaj. K njej se radi zatekajo bolniki. Prav zdravstvo je bilo v teh dneh pri nas tema številka ena. Ena zmaga in en neodločen izid pa je izkupiček kvalifikacijskih tekem za prihodnje svetovno prvenstvo, ki jih je v zadnjem tednu igrala naša nogometna reprezentanca.

Pogreb žrtev iz Krimske Jame

V župnijski cerkvi svetega Jerneja v Begunjah pri Cerknici so se v nedeljo po več kot 70 letih s krščanskim pogrebom poslovili od žrtev komunističnega režima. Člani jamarskega kluba iz Borovnice so namreč ob pomoči še nekaterih društev spomladi iz Krimske jame izkopali posmrtne ostanke 28 ljudi, med njimi so bili tudi še nerojen otrok, star 32 tednov, enomesečni dojenček in 2 do 3 leta star otrok. Sveto mašo za vse žrtve je daroval nadškof Anton Stres. "Najprej smo zgroženi nad strahotnim trpljenjem telesnim in duševnim, ki so ga morali ti naši bratje in sestre pretrpeti preden se je ustavilo njihovo srce. Mnogi so gotovo umirali dolge ure in mogoče celo dneve. Naša domišljija je na srečo preslabotna, da bi si lahko predstavljali, kaj se je dogajala, koliko trpljenja, bolečin, žalosti in obupa so morali preboleti in prestati preden jih je smrt odrešila trpljenja." Nadškof Stres je v pridigi še poudaril, da so žrtve iz Krimske jame vstale iz molka in krivce. Zdaj počivajo na begunjskem pokopališču. Tam sta ob slovesu zbrane nagovorila predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman in pravnukinja ene od žrtev Petra Dolšak. "Človek, družina, skupnost, narod imajo vest, ki išče in sodi. Vesten človek sočustvuje s trpečimi, krivično zatiranimi in pozabljenimi. Človek odpušča. Posmrtni ostanki umorjenih iz Krimske jame so med nami po dolgi poti slovenske sprave," je dejal Dežman. "Po več kot 70 letih je prišel čas, da žrtve Krimske jame spregovorijo in si zaslužijo večni počitek v miru in spravi. Naslednji korak, ki je potreben na tej poti, je identifikacija in pogreb v domačem grobu. Krivice, ki je bila takrat storjena, ne moremo nikoli poravnati, lahko pa poskrbimo, da njihove zgodbe oživijo, in opozorimo na nasilje in poboje, ki se je dogajalo v času med drugo svetovno vojno na Notranjskem. Za zdravo rast naroda je resnica zelo pomembna in jo moramo izpričevati," je poudarila Dolšakova.

S prekopom žrtev revolucionarnega nasilja iz Krimske jame se niso strinjali v borčevskem združenju iz Cerknice, kjer so vse, ki so si prizadevali za to, označili za hujše zločince od izdajalcev slovenskega naroda. "Kako more biti izdajalec ali sodelavec okupatorja še nerojeni otrok, enomesečni dojenček, dve, triletni otrok, mladostnik, dekle, staro 13, 15 ali 16 let … Njihovi ostanki so v beli krsti, ob kateri se človek razjoče. Kako naj razglasimo za sodelavki okupatorja noseči materi, ki sta bili vrženi v Krimsko jamo, in vsaj 9, če ne še več narodnozavednih partizanov, ki se niso strinjali z likvidatorji in so bili tudi vrženi v to kraško brezno," se je odzval begunjski župnik Maks Ipavec. Z njim se strinjajo Združeni ob lipi sprave, predsednik društva Janez Juhant ob tem opozarja še, da je zapis cerkniških borcev, objavljen v lokalnem časopisu Slivniški pogledi, sovražni govor, ki terja ukrepanje. "To je sovražni govor najvišje mere, zoper ta sovražni govor je treba natopiti, tudi organi pregona bi morali to vzeti v roke, kajti to se v demokratični družbi ne spodobi, tako preprosto ne gre."

Vodstvo krovne borčevske organizacije v Sloveniji je medtem zmotil javni pogreb posmrtnih ostankov pobitih v Hudi Jami. V sporočilu za javnost so ga med drugim označili za politični spektakel in podlo dejanje. "Njihovih ocen ne morem komentirati. Mislim, da ne gre za nikakršen spektakel. Gre za dostojno dejanje, če se ga udeležijo politiki, toliko boljše, saj tako vidijo, kaj je eminentno vprašanje slovenske zgodovine, ki ga je tudi v današnji družbi treba razčistiti. Kaj je tu podlega, mi ni jasno," odgovarja predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik.

Iz življenja krajevne Cerkve

Žrtve grozot na območju Slovenije med in po drugi svetovni vojni, ki še vedno niso pokopane, in trpljenja mnogih ljudi se je spomnil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl ob četrtkovem bogoslužju v ptujskogorski baziliki, pri katerem je petmesečno romanje po naši državi sklenil milostni kip Fatimske Matere Božje. "Upam, da je tudi Marijin obisk prispeval kamenček v tem zahtevnem mozaiku, ki vse prepočasi nastaja, kot začetek sprejemanja boleče zgodovine našega naroda in začetek pisanja zgodovine, zaznamovane z medsebojnim zaupanjem, odpuščanjem in z mirom v naši notranjosti." Nadškof Cvikl je ob koncu romanja milostnega kipa Fatimske Matere Božje po slovenskih cerkvah povabil vse vernike, naj sprejemamo tako Marijo kot njenega sina Jezusa. "To pomeni, da hočemo sprejeti Božjo voljo in aktivno sodelovati pri odrešenjskem Božjem načrtu. To je lahko naš dragocen prispevek v Božjem načrtu za prihodnost sveta in človeštva." Nadškof Cvikl nas je še pozval, naj si prizadevamo v ta svet vnašati evangeljske vrednote, ki človeku pomagajo, da celostno raste, postaja svet ter osrečuje sebe in ostale. Poudaril je tudi pomen redne in poglobljene molitve rožnega venca.

Dan rožnega venca pa smo na Brezjah na praznik Rožnovenske Matere Božje pripravili bratje frančiškani in sodelavci Radia Ognjišče. Pri sveti maši je nadškof Alojz Uran, ki jo je daroval, spregovoril o skrivnostih rožnega venca. "Vsaka skrivnost rožnega venca tudi nam razsvetljuje naše življenje, našo pot in predvsem poglablja našo vero." Ob tej priložnosti se je na Brezje na poseben način vrnil papež Janez Pavel II., saj slovensko narodno svetišče po novem hrani njegove relikvije. "Papež je povezan z Brezjami. Tukaj pred to milostno podobo je pokleknil ob obisku leta 1996. Izročil ves slovenski narod v Marijino priprošnjo in varstvo." Na to je zbrane pri Mariji Pomagaj spomnil nadškof Uran, ki je tudi blagoslovil relikviarij, v katere m je poleg svetnikove krvi tudi rožni venec papeža Janeza Pavla II., ki ga je sam pred 20 leti daroval brezjanskemu svetišču.

Politika in gospodarstvo

Spomladi smo poročali, kako je v urgentnem centru šempetrske bolnišnice umrl bolnik, ki so ga namesto s kisikom oskrbovali s smejalnim plinom. Večmesečna preiskava je končana, policisti so ovadili sedem ljudi. Prihajajo iz različnih družb, ki so izvajale dela, policisti so prepričani, da je cevi priključila oseba, ki za to ni bila usposobljena. Med ovadenimi ni zaposlenih v šempetrski bolnišnici ali na ministrstvu za zdravje. V šempetrski bolnišnici so v odzivu zapisali, da so izsledki te preiskave pokazali enake rezultate kot interni strokovni nadzor.

V novi aferi sta se medtem znašla ljubljanski klinični center in ljubljanski onkološki inštitut. Kriminalisti so v torek tam in še na nekaterih naslovih preiskovali domnevno podkupovanje v zameno za preskakovanje čakalnih vrst. Korupcije sta osumljeni dve pravni osebi in 14 fizičnih, poleg tega tudi za zdaj neznano število policistov. Domnevni posrednik Uroš Smiljić, zaposlen v naši največji bolnišnici, je ovaden in v hišnem priporu. "Kjer je prilika, tam so tatovi. Če so dolge čakalne dobe, je možnost zlorab toliko večja," je dogajanje komentiral predsednik sindikata ljubljanskega kliničnega centra Matija Cevc. V pogovoru za Radio Ognjišče je povedal, da osebno podkupovanja ni doživel ali zaznal, a poudaril je, da bo do tega prihajalo, dokler področje zdravstva ne bo sistemsko urejeno. Prav korupcija v zdravstvu in dolge čakalne vrste sta glavna očitka v interpelaciji proti ministrici Milojki Kolar Celarc. To, kako se je lotila problemov, bo pojasnjevala v hramu demokracije. V svojem dozdajšnjem odzivu po besedah poslanke SDS Jelke Godec sploh ne odgovarja na očitke. "Odgovor ministrice nakazuje, da bo še naprej sledila temu, kar je bila njena pot tudi do zdaj: da bo še povečevala diskriminacijo pri obravnavi pacientov, da si bo pred razbohoteno korupcijo v zdravstvu zatiskala oči ter nadaljevala s popolno ignoranco zdravniških organizacij, strokovne javnosti in civilne družbe."

Evropska komisija je začela preiskovati nedovoljeno državno pomoč, ki jo je Mestna občina Ljubljana podelila javnemu zavodu Lekarna Ljubljana. Gre za posojilo v višini 35 milijonov evrov, ki ga je odobrila Mestna občina Ljubljana, na čelu katere je župan Zoran Janković, in ga Lekarna Ljubljana sploh ni odplačevala. Z Lekarno Ljubljana je povezana tudi ovadba Jankovića, ki se nanaša na njegovo domnevno terjanje spolnih uslug v zameno za posredovanje pri direktorju tega javnega zavoda za zaposlitev. To so na generalni policijski upravi potrdili za časopis Dnevnik. Potrdili so tudi ovadbo, ki se nanaša na projekt Situla. Dnevnik je poročal tudi o tem, da naj bi specializirano državno tožilstvo vložilo novo zahtevo za preiskavo proti Jankoviću zaradi zlorabe položaja - zadeva naj bi se nanašala na stroške izkopa in sanacije gramozne jame v Stožicah.

Ljubljansko okrožno sodišče pa je zavrnilo zahtevo Emilije Mrlak za uvedbo preiskave proti brigadirju Antonu Krkoviču. Gre za primer sestrelitve helikopterja nad Rožno dolino v Ljubljani. Senat meni, da niso podane okoliščine, ki bi potrjevale, da gre za kaznivo dejanje protipravnega pobijanja in povzročanja ran sovražniku.

Ljubljansko okrožno sodišče je odločilo tudi, da mora Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Nadškofiji Ljubljana zaradi dolgotrajnega vračanja gozdov na področju Mozirja in Radovljice plačati skoraj 16 milijonov evrov odškodnine. Nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek je nato v odprtem pismu zahtevala, naj svojih obveznosti ne poravna. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je opozoril, da je zahtevala, naj država ne glede na ustavno načelo enakosti pred zakonom Nadškofijo Ljubljana obravnava drugače od ostalih denacionalizacijskih upravičencev. Takšen poziv Bratuškove po besedah nadškofa Zoreta ni primeren.

Družbeni utrinki

V preteklem tednu so se pri sveti maši s prošnjo za uspešno študijsko leto zbrali v celjski in mariborski stolnici. Z rdečo mašo v ljubljanski stolnici so medtem začetek akademskega leta zaznamovali v Akademskem društvu Pravnik - za pomoč pri svojem strokovnem delu so se obrnili na Svetega Duha. Bogoslužje je vodil škof Franc Šuštar. "Vsi zelo potrebujemo ljudi, ki so razsvetljeni s Svetim Duhom, da bi skrbeli za red in pravičnost v naši družbi. To je velika in sveta stvar. Gre za sodelovanje z Bogom." Po besedah predsednika Akademskega društva Pravnik Tomaža Javornika so pravniki neusmiljeno zavezani iskanju resnice. "Brez usmiljenja se postavljamo po robu lažnim razlagam, posegamo v kaos, zlo skušamo ubesediti in ga pripeljati do izvirnega greha. Brez milosti. Tudi v letu usmiljenja. Zakaj smo tako obsedeni z iskanjem resnice? Ker pomanjkanje resnice vznemirja, žalosti, obremenjuje, jemlje pogum, prinaša tesnobo in jemlje moč za življenje. In bolj, kot bomo neusmiljeni v iskanju resnice, bolj bomo lahko usmiljenje. Kajti usmiljenje ni nič drugega kot uravnotežen pogled na človekov položaj." Javornik je svoje kolege pozval k ohranjanju modrosti v iskanju resnice, kajti kar je resnično, prinaša upanje v rešitev. To je po njegovih besedah zadosten razlog, da se pravniki zavedajo, da njihova moč vpliva na svet in da imajo cilje, za katere si je vredno prizadevati.

Za temeljno vrednoto, vrednoto življenja, si prizadeva Zavod Živim. Skupaj s Katoliško Cerkvijo v Sloveniji se je znašel pod pritiskom zaradi predvajanja filma Čudež življenja na pročelju frančiškanskega samostana v Ljubljani v tednu otroka, saj so ga nekateri razumeli kot sporočilo proti splavu. Nad frančiškanskim samostanom in cerkvijo Marijinega oznanjenja v centru prestolnice so se zato znesli vandali. "To je nekako logično. Določeni ljudje imajo v sebi takšen gnev, morda tudi slabo vest, jih to tako tišči, da tega ne morejo kar tako mirno prebaviti, zato morajo to dati od sebe. V tej svoji nemoči niso sposobni drugačne reakcije. To, da nekaj napišejo, se maščujejo, kaznujejo, je kot nekakšna terapija. To se ni zgodilo prvič, verjetno tudi ne zadnjič. Ampak moramo biti toliko trezni, da na to negativno plat reakcije računamo, se je ne bojimo in rečemo, da je tudi to en dokaz, da smo se dotaknili nečesa, kar je resnično pomembno," se je v izjavi za Radio Ognjišče odzval župnik pater Pavle Jakop.

Številnih mladih pa se je dotaknil Ritem srca. Festival, ki ga že več let zapored pripravlja Radio Ognjišče, je tokrat gostila športna dvorana Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Šentvidu v Ljubljani. Zbralo se je več kot 1.200 ljudi. V prvem delu so prisluhnili novim krščanskim skladbam, v drugem so skupaj z nastopajočimi slavili Boga. "Sočutje z odrinjenimi, s trpečimi, z bolnimi, s pozabljenimi, z umirajočimi in revnimi ni nič drugega kot Bog, ki se pojavlja in vstopa med nas. Vi ste to sočutje, vi ste te vrvice ljubezni, s katerimi Bog vleče k sebi." S temi besedami je mlade nagovarjal pater Branko Cestnik.

Šport

Ljubitelje nogometa je navdušila naša reprezentanca. V tednu dni je doma, v ljubljanskih Stožicah, odigrala dve kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo leta 2018. V soboto je premagala Slovaško z 1:0, nato je v torek proti Angliji igrala 0:0. Slovenija si zdaj v svoji skupini z Litvo deli drugo mesto na lestvici. Izbrance Srečka Katanca nova preizkušnja čaka novembra na Malti.

Kvalifikacije za evropsko prvenstvo prihodnje leto je medtem igrala naša nogometna reprezentanca do 21 let. Najprej je pred dobrim tednom dni v gosteh pri Litvi izgubila z 0:1, nato v torek še v gosteh pri Srbiji še z 1:3. Končni izkupiček ji ni prinesel napredovanja.

Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v preteklih dneh odigrala dve pripravljalni tekmi z Madžarsko. Obe je v gosteh izgubila: prvo z 22:32, drugo za zaprtimi vrati in nekoliko prirejenim igralnim časom z 28:40.

Na Madžarskem so sezono svetovnega pokala končali telovadci. Od naših so skupni zmagovalci Rok Klavora na parterju, Sašo Bertoncelj na konju z ročaji, Tjaša Kysselef na preskoku, Ivana Kamnikar na dvovišinski bradlji in Adela Šajn na gredi.

Hokejisti Olimpije so osvojili superpokal, tekmovanje, ki ga je Hokejska zveza Slovenije letos izvedla prvič. V obračunu s tradicionalnimi tekmeci so v gosteh premagali Sij Acroni Jesenice s 4:2. A gorenjski klub se je pritožil zaradi kršitve člena pravilnika, ki se nanaša na največje dovoljeno število tujcev v ekipi. To bo zdaj obravnaval tehnični direktor tekmovanja.

Močno pomlajena slovenska balinarska reprezentanca se je z nedavnega svetovnega prvenstva v Maroku vrnila z bronastima kolajnama. Osvojili sta ju Nina Volčina v hitrostnem zbijanju ter Sara Jenčič v bližanju in zbijanju v krog.