Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Mark GazvodaMark Gazvoda
Petra StoparPetra Stopar

Svetovni dan duševnih bolnikov in brezdomcev: Lahko se zgodi tudi tebi!

Slovenija | 10.10.2016, 14:04

Svoj dan danes praznujeta dve skupini prebivalcev, ki sta vse pogosteje tarči predsodkov; duševni bolniki in brezdomci. Za odpravo stigmatizacije se tudi letos zavzemajo strokovnjaki z obeh področij. Svetovni dan brezdomcev tako poteka pod geslom: »Lahko se zgodi tudi tebi«. Da se vsak lahko znajde v duševni stiski, pa je sporočilo dneva duševnega zdravja z opozorilom: O težavah je treba spregovoriti.

V stiski se lahko znajde vsak in glede na rast duševnih motenj bo imel kmalu težave v duševnem zdravju vsak tretji Slovenec. Zato je tema letošnjega dne duševnega zdravja »Psihološka prva pomoč«. Če se naučimo osnovnih principov, bomo lahko ljudem, ki potrebujejo našo pomoč, ponudili podporo in vedeli, kako se jim približati. Dovolj je, da izberemo primeren čas in prostor, sogovornika ne prekinjamo in mu ne skačemo v besedo, ga ne obsojamo, ne vrednotimo povedanega, ampak ga pazljivo poslušamo, mu nudimo podporo, razumevanje in zaupljivo ozračje, pojasnjuje Helena Jeriček Klanšček iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Primeri takih vprašanj, ki spodbujajo pogovor so: Kako se trenutno počutiš? Kaj čutiš, doživljaš, kako dolgo že trajajo ti občutki? Kdo ali kaj ti lahko pomaga?«

Kdo nam v duševni stiski lahko pomaga?

Strokovni vodja svetovalnice za prvo psihološko pomoč Tu smo zate, ki deluje že 15 let, Nuša Konec Jurčič, pa o iskanju pomoči pravi: »Pri mnogih še vedno vlada nek zadržek, strah pred psihiatrijo, občutkom, da bi zboleli za neko resno duševno boleznijo, da bi preprosto izgubili pamet. Mnogokrat pa imajo ljudje prepričanje, da si morajo v duševnih stiskah pomagati sami, da je to njihov osebna težava. Treba je ozaveščati, kdaj je smiselno to pomoč tudi poiskati.«

A to ne drži, poleg osebnega zdravnika so ljudem na voljo številni telefoni, nekateri dostopni ponoči oziroma 24 ur na dan in večinoma brezplačni. Vedno dosegljiva sta zaupna telefona Samarijan in Sopotnik, ponoči med 22. in 7. uro zjutraj pa lahko pokličemo na telefon Klic v duševni stiski, ki deluje v okviru psihiatrične klinike Ljubljana. Danes pa predvsem navajamo svetovalnice za prvo psihološko pomoč. Število obiskov mladih se poveča ob koncu šolskega leta. V državnem svetu poteka posvet o vlogi dokazano učinkovitih programov zgodnjih intervencij na področju duševnega zdravja otrok. Posvet pa so pripravili tudi na pediatrični kliniki v Ljubljani, na katerem so predstavili slovenske izkušnje s projektom treninga starševstva Neverjetna leta. Koordinatorica projekta Ana Mirkovič: »Program se je izkazal za uspešnega pri reševanju težav otrok, ob tem pa tudi pri duševnem zdravju staršev. Starši se po programu počutijo bolj kompetentne za vzgojo ter uspejo z otrokom veliko lažje sodelovati.«

Bolezni s področja duševnega zdravja včasih terjajo tudi zdravljenje z zdravili. Lani se je na primer rahlo povečala poraba antidepresivov in zdravil za zdravljenje demence, za obe kategoriji pa so se v tem času stroški izdanih zdravil znižali, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Opozorila kliničnih psihologov

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja na Zbornici kliničnih psihologov opozarjajo na nadaljevanje pasivnosti pristojnih služb pri zagotavljanju pogojev, v katerih bi posameznik v duševni stiski lahko primerno hitro dobil ustrezno strokovno pomoč. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je Slovenija po številu kliničnih psihologov na zadnjem mestu v državah članicah EU. Čakalne dobe pri specialistih klinične psihologije so nevzdržne, Ministrstvo za zdravje se na pobude stroke po širitvi mreže ne odziva, normativi dela za klinične psihologe pa so celo kljub preseganju dvignjeni, kar povzroča hudo preobremenjenost že tako premajhnega števila strokovnjakov. Dostopnost do ustrezne, z dokazi podprte psihološke obravnave za otroke in odrasle z duševnimi in razvojnimi motnjami nezadostna.

Je mogoče postati srečnejša oseba?

Psihologi in psihoterapevti ob današnjem dnevu predvsem svetujejo: spodbujajmo svoje možgane k pozitivizmu, osredotočanje na dobre stvari bo izboljšalo našo izkušnjo dneva in s tem naše počutje. Gojimo dobre odnose z drugimi in uživajmo v njih, kajti v današnji ujetosti v obveznosti in odgovornosti se nam hitro zgodi, da zanemarimo odnose. Izkaže se, da je to ena največjih izgub v življenju. Sprejmimo se, kajti dobro počutje v svoji koži veča samozavest. Ne smemo pa pozabiti na drobne rituale življenja, se ustaviti in poduhati rože, podoživljati lepe spomine ter poleg uma razmigati tudi telo.

Slovenija, Sociala, Zdravstvo
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...