Radio Ognjišče
Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Tanja DominkoTanja Dominko

Otroci s posebnimi potrebami naj bodo čim več v naravi

Sociala Petra Stopar

Od 20 do 25 odstotkov vseh otrok v Sloveniji ima posebne potrebe. Približno od leta 1995 se vključujejo v redne predšolske in osnovnošolske programe, mnogi vzgojitelji in učitelji pa so v tem času ugotovili, da jim pri učenju in razvoju pomembno pomaga naravno okolje, sporočajo iz Inštituta za gozdno pedagogiko. Da bi poglobljeno preučili te učinke, so se v programu Erasmus+ odločili, da ustvarijo poseben projekt, v katerega so poleg omenjenega inštituta vključeni še Gozdarski inštitut Slovenije, OŠ Ljuba Šercerja iz Kočevja in OŠ Jela Janežiča iz Škofje Loke.

Projekt »Naravna okolja spodbujajo učenje in razvoj otrok s posebnimi potrebami« podpirajo partnerji evropskega programa Erasmus+. Gre za evropski projekt, v katerem poleg Slovenije sodelujeta še Belgija in Velika Britanija. V projektu združujejo strokovno znanje in izkušnje »zeleni partnerji« in šest osnovnih šol za otroke s posebnimi potrebami, in sicer preko vzajemnega učenja, izmenjave primerov dobrih praks ter razvoja pedagoških ter vseživljenjskih konceptov učenja v naravnih okoljih, so v Inštitutu za gozdno pedagogiko navedli v sporočilu za javnost. Osrednji rezultat projekta bo spletni portal z inovativno zbirko primerov dobrih praks, priporočil in uporabnega znanja, namenjeno vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami v naravnih okoljih.

Na omenjenem inštitutu poudarjajo, da naravna okolja že v osnovi »filtrirajo« odvečne zunanje dražljaje, ki so lahko pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami posebej moteči. »Otrokom, ki obiskujejo prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program, bomo skozi projekt na sproščen in varen način omogočili kontakt z naravo in jim obenem omogočili uspešnejši razvoj osnovnih veščin, ki jih bodo potrebovali v življenju,« so zapisali.

O tem, kaj pomeni vključenost šole v ta projekt, nam je v pogovoru zaupala ravnateljica OŠ Jela Janežiča iz Škofje Loke Marjeta Šmid: »Bolj sistematično in načrtovano bomo pogledali, kako lahko mi izkoristimo mnogotere pozitivne vplive narave okoli nas, konkretno gozda, vplive pa poskušali kar najbolje izkoristiti za učenje naših učencev.« Ko z njimi odidejo v naravo, so namreč otroci »bolj motivirani, sproščeni in ustvarjalni,« je dodala.

Ravnateljica Jožica Pečnik iz OŠ Ljuba Šercerja Kočevje pa je dodala: »Sodelovanje v projektu Erasmus+ bo prav gotovo prineslo zanimive rezultate. Ti bodo prav gotovo še posebej zanimivi, ker bodo predstavljali skupek praktičnih primerov, ki temeljijo na uvajanju naravnih okolij v naša učna področja, prav tako pa so pomembna za razvoj otrok s posebnimi potrebami. To pa pomeni, da bomo šolsko učilnico zamenjali za učilnico v gozdu. Gozd imamo pri nas v Kočevju ’pred vrati’ in že čaka na nas, da ga čim prej obiščemo!«

Sociala, Evropska Unija, Hrana in okolje

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica