Blaž LesnikBlaž Lesnik
Marko ZupanMarko Zupan
Tone GorjupTone Gorjup

Otroci s posebnimi potrebami naj bodo čim več v naravi

Sociala Petra Stopar

Od 20 do 25 odstotkov vseh otrok v Sloveniji ima posebne potrebe. Približno od leta 1995 se vključujejo v redne predšolske in osnovnošolske programe, mnogi vzgojitelji in učitelji pa so v tem času ugotovili, da jim pri učenju in razvoju pomembno pomaga naravno okolje, sporočajo iz Inštituta za gozdno pedagogiko. Da bi poglobljeno preučili te učinke, so se v programu Erasmus+ odločili, da ustvarijo poseben projekt, v katerega so poleg omenjenega inštituta vključeni še Gozdarski inštitut Slovenije, OŠ Ljuba Šercerja iz Kočevja in OŠ Jela Janežiča iz Škofje Loke.

Projekt »Naravna okolja spodbujajo učenje in razvoj otrok s posebnimi potrebami« podpirajo partnerji evropskega programa Erasmus+. Gre za evropski projekt, v katerem poleg Slovenije sodelujeta še Belgija in Velika Britanija. V projektu združujejo strokovno znanje in izkušnje »zeleni partnerji« in šest osnovnih šol za otroke s posebnimi potrebami, in sicer preko vzajemnega učenja, izmenjave primerov dobrih praks ter razvoja pedagoških ter vseživljenjskih konceptov učenja v naravnih okoljih, so v Inštitutu za gozdno pedagogiko navedli v sporočilu za javnost. Osrednji rezultat projekta bo spletni portal z inovativno zbirko primerov dobrih praks, priporočil in uporabnega znanja, namenjeno vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami v naravnih okoljih.

Na omenjenem inštitutu poudarjajo, da naravna okolja že v osnovi »filtrirajo« odvečne zunanje dražljaje, ki so lahko pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami posebej moteči. »Otrokom, ki obiskujejo prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program, bomo skozi projekt na sproščen in varen način omogočili kontakt z naravo in jim obenem omogočili uspešnejši razvoj osnovnih veščin, ki jih bodo potrebovali v življenju,« so zapisali.

O tem, kaj pomeni vključenost šole v ta projekt, nam je v pogovoru zaupala ravnateljica OŠ Jela Janežiča iz Škofje Loke Marjeta Šmid: »Bolj sistematično in načrtovano bomo pogledali, kako lahko mi izkoristimo mnogotere pozitivne vplive narave okoli nas, konkretno gozda, vplive pa poskušali kar najbolje izkoristiti za učenje naših učencev.« Ko z njimi odidejo v naravo, so namreč otroci »bolj motivirani, sproščeni in ustvarjalni,« je dodala.

Ravnateljica Jožica Pečnik iz OŠ Ljuba Šercerja Kočevje pa je dodala: »Sodelovanje v projektu Erasmus+ bo prav gotovo prineslo zanimive rezultate. Ti bodo prav gotovo še posebej zanimivi, ker bodo predstavljali skupek praktičnih primerov, ki temeljijo na uvajanju naravnih okolij v naša učna področja, prav tako pa so pomembna za razvoj otrok s posebnimi potrebami. To pa pomeni, da bomo šolsko učilnico zamenjali za učilnico v gozdu. Gozd imamo pri nas v Kočevju ’pred vrati’ in že čaka na nas, da ga čim prej obiščemo!«

Sociala, Evropska Unija, Hrana in okolje
Mateja Sečnik je Slovenska kmetica leta 2025 (photo: Vir: FB Mateje Sečnik) Mateja Sečnik je Slovenska kmetica leta 2025 (photo: Vir: FB Mateje Sečnik)

Mateja Sečnik je slovenska kmetica leta 2025

V Zagorju ob Savi je v tem tednu potekala slovesnost Zveze kmetic Slovenije, na kateri so razglasili Slovensko kmetico leta 2025. To je postala Mateja Sečnik z Butajnove nad Horjulom, članica ...

Duhovnik Štefan Pavli (photo: Maja Morela ) Duhovnik Štefan Pavli (photo: Maja Morela )

Od tovarne do oltarja

Ob 70. osebnem jubileju duhovnega pomočnika v Župniji Ljubljana Koseze Štefana Pavlija, smo ga povabili k pogovoru v oddaji Naš gost. Ob tej življenjski obletnici smo se ozrli na prehojeno pod od ...

Gosta oddaje Pogovor o sta bila vodja IPP dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice - Zveze Anita Prelec (photo: STA in osebni arhiv) Gosta oddaje Pogovor o sta bila vodja IPP dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice - Zveze Anita Prelec (photo: STA in osebni arhiv)

O težavah ljubljanske urgence

Vse raziskave po svetu so pokazale, da je najpomembnejši vzrok kopičenja bolnikov na urgencah zasedenost bolnišnic. »Ko je ta zasedenost nekje preko 80-odstotna, začne kopičenje eksponentno ...

Kupujmo manj, a bolj kakovostno. Izmenjujmo si oblačila, popravljajmo jih, predelajmo. (photo: PixaBay) Kupujmo manj, a bolj kakovostno. Izmenjujmo si oblačila, popravljajmo jih, predelajmo. (photo: PixaBay)

Kako sokrivi smo z neodgovornim nakupovanjem?

Hitra moda – nenehno zagotavljanje novih trendovskih oblačil, obutve in drugih izdelkov po zelo nizkih cenah – je povzročila povečanje količine proizvedenih in zavrženih oblačil. Vse to ima močan ...

Avdio player - naslovnica