dr. Primož Šterbenc
Mineva leto dni od začetka ruskega posredovanja v Siriji
Svet Andrej Šinko
Rusija se je pred enim letom uradno vmešala v konflikt v Siriji. Ruski predsednik Vladimir Putin je takrat tja napotil vojaška letala, kar je popolnoma spremenilo potek konflikta. S posredovanjem se je Moskva odzvala na prošnjo za pomoč sirskega predsednika Bašarja al Asada. Rusko ukrepanje, ki je povsem presenetilo Zahod, je pešajočim režimskim silam povrnilo moči.
Rusija je z vojaškim posredovanjem sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu pomagala okrepti sile in bistveno spremenila razvoj konflikta. Pred njeno vključitvijo v boje je režim vojno izgubljal, saj so zalivske države podpirale upornike s sofisticiranim orožjem, uporniki pa so imeli tudi številčno premoč. »Torej, če je bil režim pred vstopom Rusije v vojno v izjemno težkem položaju - morda bi lahko prišlo celo do njegovega zloma - je po vstopu Rusije pridobil vojaško pobudo in začel oblegati enega največjih vojnih plenov v Siriji, to je vzhodni Alep,« je dejal politični analitik dr. Primož Šterbenc.
Je res samo Moska kriva za trpljenje civilistov?
Zahod zdaj Moskvo obtožuje, da je odgovorna za trpljenje tamkajšnjih civilistov in da je njeno bombardiranje povzročilo še številčnejše migracije Sircev. Sogovornik meni, da zadeva ni tako črno-bela. »Namreč, če Rusija na eni strani res podpira sirski režim in če je res tudi to, da ruska letala dejansko bombardirajo nekatere civilne objekte v vzhodnem Alepu, celo bolnice, pa je treba na drugi strani jasno povedati, da se Rusija zaveda, da tudi ZDA in druge zahodne države ne stojijo križem rok v Siriji, temveč tako ali drugače podpirajo upornike,« pojasnjuje Šterbenc. Dodaja, da če je ameriški predsednik Barack Obama še pripravljen nekoliko popuščati pri pogajanjih o Asadovi usodi, Pentagon in CIA zagovarjata še intenzivnejše oboroževanje upornikov, da bi porazili sirski režim.
Šterbenc pravi še, da Rusija ne popušča tudi zaradi izkušnje iz Libije. »V Libiji, leta 2011, so zahodne države zlorabile resolucijo Varnostnega svta Združenih narodov številka 1973, ki je zgolj dovoljevala neposredno zaščito civilistov pred napadi Gadafijevega režima. Torej zahodne države so to resolucijo zlorabile in takoj začele odkrito rušiti Gadafija. In Rusija si je to zapomnila.«
Kaj je cilj Rusije?
Kremelj poudarja, da ves čas išče možnosti za politično rešitev sirske vojne, v kateri je od marca 2011 umrlo že več kot 300.000 ljudi, polovica prebivalstva pa je morala zapustiti domove. Vendar analitiki iskrenost Moskve postavljajo pod vprašaj in trdijo, da v Kremlju verjamejo, da je vojno mogoče dobiti s silo. Šterbenc sicer meni, da je za končanje konflikta v Siriji bistven dogovor o Asadovi vlogi v času tranzicije.
Žrtve konflikta v zadnjem letu
V zadnjem leu je v Siriji umrlo skupno več kot 9300 ljudi. V to številko je vključenih več kot 2700 džihadistov skrajne skupine Islamska država in približno 2800 borcev različnih uporniških skupin.
