Maja MorelaMaja Morela
Andrej JermanAndrej Jerman
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Frančiešk, Abbas in Peres (foto: Radio Vatikan)
Frančiešk, Abbas in Peres

Umrl je Šimon Peres, človek miru in vojne

Slovenija | 28.09.2016, 14:38 Tone Gorjup

V bolnišnici v Tel Avivu je danes zjutraj za posledicami možganske kapi umrl nekdanji izraelski predsednik Šimon Peres. Človeka »miru in vojne«, tudi Nobelovega nagrajenca za mir, bodo pokopali v petek v Jeruzalemu. Z državniškimi častmi se bodo od njega polsovili že jutri v izraelskem knesetu. Tako Izrael kot svetovni voditelju mu priznavajo pomembno vlogo v domači kot svetovni politiki, ki ju je sooblikoval več kot šestdeset let.

Zemeljska pot Šimona Peresa se je začela 2. avgusta 1923 v takratnem poljskem kraju Wiszniew, ki danes pripada Belorusij. Pri enajstih letih se je z družino preselil v Palestino in se kmalu pridružil sionističnemu gibanju. Politično kariero je začel v kabinetu očeta sodobne izraleske države Davida Bena Guriona. Pri devetindvajsetih letih je prevzel odgovornost za oborožitev mlade države in pozneje poskrbel za razvoj skritega jedrskega progrma. Spadal je med tako imenovane »jastrebe«, ki so se zanašali predvsem na vojaško moč Izraela. Poleg obrambe je bil odgovoren tudi za finance in zunanje zadeve. Ob srečanju z egiptovskim predsednikom Sadatom v sedemdesetih letih je spoznal, da je za prihodnost Izraela potrebno sodelovanje z arabskimi državami. Sledil je prvi arabsko-izraelski mirovni sporazum. Krona njegovih mirovnih prizadevanj je bil mirovni sporazum leta 1993 v Oslu. Z njim so si Jaser Arafat, Šimon Peres in Jicak Rabin prislužili Nobelovo nagrado za mir. Tudi pozneje si je prizadeval za dialog z arabsko stranjo, zato med desničarji v svojem narodu ni bil priljubljen. V dolgoletni politični karieri je bil predsednik države, dvakrat predsednik vlade in član dvanajstih izraleskih vlad.

V vlogi predstavnika izraelske države je Šimon Peres dvakrat obiskal Slovenijo. Prvič je prišel 15. junija 1993 kot zunanji minister. Ob tej priložnosti sta z gostiteljem zunanjimi ministrom Lojzetom Peterletom podpisala sporazum o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti ter sporazum o zračnem prometu. Drugič je prišel k nam 22. julija 2010 kot izraelski predsednik. Gostitelj tega obiska je bil predsednik Slovenije Danilo Türk.

Šimon Peres si je prizadeval tudi za dobre odnose s Svetim sedežem oziroma papeži. Kot predsednik države je 2009 gostil v Izraelu oziroma Sveti deželi papeža Benedikta XVI. in leta 2014 še papeža Frančiška. Brez oklevanja se je odzval povabilu slednjega in dva tedna zatem (8. junija 2014) prišel v Vatikan k molitvi za mir v Sveti deželi. Povabilu papeža frančiška k večerni molitvi v vatikanskih vrtovih se je odzval tudi palestinski predsednik Mahmud Abas. Pridružil se je tudi ekumenski patriarh Bartolomej I. Šimon Peres je v nagovoru pri molitvi dejal: »Dva naroda - Izraelci in Palestinci - še vedno hrepenita po miru.« Poudaril je, da si je za mir treba prizadevati, čeprav se nam zdi daleč: »Če bomo mir zasledovali z vztrajnostjo in vero, ga bomo dosegli.«

Po koncu predsedniškega mandata je Šimon Peres vodil »Peresov mirovni center«, ki ga je sam ustanovil. Med drugim je predlagal ustanovitev nekakšnih »Združenih narodov« verstev, ki bi ga lahko vodil papež. »Sveti oče je morda prvič v zgodovini osebnost, ki jo spoštujejo pripadniki zelo različnih religij. Lahko bi rekli, da je edini spoštovani voditelj,« je takrat poudaril Peres.

Na smrt Šimona Peresa so se odzvali številni svetovni voditelji. Slovenski predsednik Borut Pahor je dejal, da je Peres za seboj pustil »politično in moralno dediščino, ki obvezuje ves svobodoljuben in miroljuben svet k nepopustljivemu iskanju rešitev za sožitje in trajni mir«. Voditelji držav govorijo o njem s spoštovanjem; mnogim je bil tudi prijatelj. Nemški predsednik Joachim Gauck je o njem povedal: »Svoji državi je služil v različnih vlogah s trdnimi načeli, ko je šlo za izraelsko varnost, in odločno voljo, ko je šlo za napredek pri mirovnem procesu s Palestinci.« Res je bil človek miru in vojne, a dovolj zgodaj je dal mir na prvo mesto.

Vir: STA, RV, AsiaNews

Slovenija, Svet, Cerkev po svetu
Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc) Melita Košir in Jure Sešek (photo: Rok Mihevc)

Melita odhaja, Mavrica ostaja ...

Letošnja jesen je odnesla poletje, prinesla praznovanje naše radijske obletnice, v soboto pa naznanila tudi menjavo na uredniškem mestu revije Mavrica. Otroški mesečnik izhaja pri Založbi Družina, ...

Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec) Karin Kanc, je v letu 2024 izbrana za naj diabetičarko (photo: Jure Makovec)

Kako in kaj jesti

Z dr. Karin Kanc, doktorico medicine, specialistko interne medicine, iz zasebne ordinacije Jazindiabetes, tudi integrativno psihoterapevtko, smo ob Svetovnem dnevu sledkorne bolezni, ob Tednu ...