Juncker: Evropska unija ni v najboljši formi, a zaradi brexita ni ogrožena
Svet Andrej Šinko
Evropska unija ni v najboljši formi, prav tako pa je premalo solidarna, je v nagovoru evropskim poslancem dejal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. Ob tem je dodal, da Evropa ni dovolj socialna in da je to treba spremeniti. V luči britanske odločitve za izstop iz Evropske unije pa je Juncker prepričan, da povezava zaradi brexita ni ogrožena.
Juncker je opozoril na razhajanja in razdrobljenost znotraj Evropske unije, kar po njegovih besedah odpira prostor populizmu, ki povzroča težave. V povezavi z brexitom je dejal, da obžaluje in hkrati spoštuje odločitev Britancev za izstop iz povezave, hkrati pa je London pozval, naj čim prej sproži postopek, da bi lahko začeli pogovore o novi ureditvi odnosov med unijo in Otokom.
Prvi mož Evropske komisije je dejal, da bodo marca prihodnje leto predstavili Belo knjigo z ukrepi za okrepitev in prenovo gospodarske in monetarne unije. Hkrati je napovedal podvojitev in podaljšanje delovanja evropskega sklada za strateške naložbe, ki je temeljni del naložbenega načrta za Evropo. »Zagotovili bomo, da bo naš Evropski investicijski sklad zagotovil za 500 milijard evrov investicij do leta 2020, to številko pa bomo povečali na 630 milijard do leta 2022. Če bo prispevek članic zadosten, lahko cilj dosežemo še prej,« je dejal Juncker, ki je dodal, da komisija predlaga tudi ustanovitev podobnega naložbenega sklada za Afriko in sosednje države, s čimer bi pomagali pri odpravljanju temeljnih vzrokov migracij. Cilj je spodbuditi za najmanj 44 milijard evrov naložb.
Evropska komisija tudi trdno stoji za predlagano direktivo o napotitvi delavcev. »To pomeni, da morajo delavci dobiti enako plačilo za enako delo na enakem mestu. Zato Evropska komisija stoji za svojim predlogom direktive o napotitvi delavcev. Skupni trg ni prostor, kjer bi delavci lahko bili izkoriščani ali podvrženi nižjim socialnim standardom kot njihovi kolegi. Evropa ni divji zahod,« je pojasnil Juncker.
Predsednik Evropske komisije se je zavzel tudi za boljše varovanje zunanjih meja unije in za tesnejše sodelovanje na obrambnem področju. Oktobra bi bilo treba na bolgarsko mejo napotiti najmanj dvesto mejnih stražarjev, je ocenil. Ob tem pa dodal, da bi bilo treba vzpostaviti »evropski štab« in skupno evropsko obrambno enoto, ki bi se dopolnjevala z zvezo Nato.
Juncker si želi še, da bi unija imela vplivnejšo vlogo na mednarodnopolitičnem parketu in da bi se bolje odzivala na konflikte v svetu. Za to pa bi po njegovi oceni potrebovala evropsko zunanjo ministrico z več pooblastili.
